Zimska sezona kot naravna katastrofa: Smučišča pričakujejo pomoč države

Združenje slovenskih žičničarjev letošnjo zimo ocenjuje kot naravno katastrofo, ki je smučarskim centrom samo v decembru povzročila več kot tri milijone evrov škode. Na ministrstvih klic na pomoč razumejo, a niso posebno naklonjeni pozivom za dodelitev državne pomoči.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Združenje slovenskih žičničarjev je pred božičnimi prazniki na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovalo dramatični dopis z naslovom Naravna katastrofa za obratovanje smučišč - poziv za dodelitev državne pomoči! Pred enim od vrhuncev sezone so z večinoma umetnim snegom pripravljena smučišča opustošili temperature nad 15 stopinjami Celzija in obilno deževje, zato upravljavce pestijo ne samo izpad načrtovanih prihodkov, ampak tudi visoki stroški zasneževanja in dela, ki so šli skoraj v nič.

Manuela Božič Badalič: "Naravna katastrofa je povzročila tolikšno škodo, da bo verjetno še kakšno smučišče prenehalo obratovati."
Tania Mendillo
Če je decembra sneg skopnel zaradi pretoplega vremena, januarja ni bilo možno zasneževati zaradi toplotne inverzije.
Andrej Petelinšek

Žrtve globalnega segrevanja

Manuela Božič Badalič s ponujenimi rešitvami - mikrokrediti, razpisi - ni zadovoljna in se sprašuje, zakaj jim ob naravnih katastrofah država ne more priskočiti na pomoč kot denimo kmetom: "Predlog žičničarjev je bil v državni pomoči, nepovratnih sredstvih, v sprejemu interventnega zakona ... tudi zato, ker žičničarji še nikoli niso dobili nobenih sredstev, niti leta 2014, ko je bil žled." Škodo štirinajstih slovenskih smučišč v decembru ocenjujejo na več kot tri milijone evrov.

Andrej Petelinšek

Subvencije ne izkazujejo prispevka k podnebnim ciljem

A na ministrstvu za okolje in prostor se ne čutijo poklicane, da bi smučiščem pomagali pri tehničnem zasneževanju, sploh pa ne iz sredstev podnebnega sklada. "Kot kažejo podnebni scenariji za Slovenijo, bomo tudi v prihodnosti priča nadaljnji rasti povprečne letne temperature, predvsem pa bo v severnem in vzhodnem delu Slovenije temperatura zraka naraščala pozimi hitreje od letnega povprečja. Ob teh podatkih je jasno, da naložbe v slovenska smučišča niso ukrep prilagajanja podnebnim spremembam, saj le povečujejo izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb in ne povečujejo odpornosti nanje," odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da subvencije za nakup opreme za zasneževanje ne izkazujejo prispevka k podnebnim ciljem.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta