Helena Ponudič
Vsi ljudje krize nismo dočakali v enakem družbenoekonomskem položaju, prav tako vsi spoli v pandemijo niso vstopili z enakovrednih startnih pozicij. Zaostanku so botrovale že ustaljene plačne vrzeli med zaslužkom žensk in moških, neplačano vsakodnevno gospodinjsko delo in smernice dogmatično pripisanih "bioloških vlog". Novonastala situacija je te, ki so bile še pred epidemijo "šibkejši" in manj plačan spol, postavila v prve bojne linije proti virusu: številčno prevladujejo v zdravstvenem sektorju, skrbstvenih in socialnih poklicih, v trgovinah in ne nazadnje za štedilnikom. Zakaj bodo prav ženske plačale največjo ceno koronakrize?
Od 28,5 milijona zdravstvenih delavcev je kar 24 milijonov žensk
Vsaka družbenoekonomska kriza vse prej obstoječe družbene enakosti še bolj razgrne in jih celo potencira. V praksi to pomeni, da novega koronavirusa in globalne pandemije vsi spoli nismo pričakali na enakem izhodiščnem položaju, pojasnjuje magistra politologije in programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES) Ana Pavlič. Pove, da je prav zdravstvena specifika koronakrize (ki se je najprej pojavila kot pandemija in ji bo ekonomsko-socialna kriza šele sledila) pokazala na trhlost kulturno pogojenih predstav o ženskah kot šibkejšem in manj sposobnem spolu, saj je samo v Sloveniji v panogi zdravstva in sociale zaposlenih kar 80 odstotkov žensk.
Skupek nadur obsega štiri dodatna leta
Ženske na svetovni ravni zaslužijo 24 odstotkov manj kot moški in 700 milijonov manj žensk je, ki opravljajo plačano delo, opozarja Teja Reba z Mesta žensk. Tako kar 600 milijonov žensk deluje v najbolj nevarnih in prekarnih oblikah dela, obenem pa je veliko več žensk kot moških "zaposlenih polovično".
"Ženske opravijo, ob svoji primarni zaposlitvi, vsaj dvakrat več neplačanega skrbstvenega dela, ponekod tudi do desetkrat več kot moški. Vrednost tega dela je na svetovni ravni ovrednotena z 10,8 trilijona dolarjev, kar je več kot trikratnik globalne tehnološke industrije. Delavniki žensk so daljši, raziskave kažejo, da skupek nadur obsega štiri dodatna leta v primerjavi z moškimi," dodaja sogovornica.
Za nas dela 65 odstotkov trgovk
Da so poleg skrbstvenih poklicev (vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in nega, skrb za ostarele, socialni poklici) prizadeti tudi trgovski, povedo v uredništvu Spol.si. V času krize se je povečalo število nakupovalk in nakupovalcev, zapisi Sindikata delavcev trgovin Slovenije pa namigujejo na poslabšane delovne pogoje: od neprimernih varnostnih ukrepov za nakupovalce do premalo zaščitne opreme za zaposlene. Zato je stanje v trgovinah podobno stanju v zdravstvu, kjer zaposleni že od začetka pojava virusa delajo v kritičnih razmerah in pod velikimi pritiski, verjamejo v uredništvu.
"Pridružimo še trgovke, saj je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije kar 65 odstotkov tistih, ki so zaposleni v dejavnosti trgovine, žensk. Te so približno 250 evrov manj plačane od svojih kolegov," nadaljujejo v uredništvu Spol.si in dodajo, da je treba zraven vsega naštetega videti še duševno obremenitev in nevidno delo. "Termina na eni strani opisujeta mentalno obremenitev zaradi vsakdanjih opravil - misel na zaloge hrane, šolske naloge, pranje perila, plačevanje položnic -, na drugi strani pa opravljanje nevidnega dela, kot so čiščenje, pranje perila, likanje, sesanje in kuhanje kosila. To delo je dolgočasno, necenjeno in neplačano, a se od žensk pričakuje ne glede na druge obveznosti, ki jih imajo."
Morale so se vrniti v naravno okolje pred štedilnik
Krizo so še bolj izkusile ženske, ki živijo v partnerskih odnosih in imajo otroke ali pa zanje skrbijo same, saj je vsaka peta družina pri nas enostarševska, medtem ko večina otrok živi pri materah, opomni Ana Pavlič. Meni, da so zaradi neenakosti, ki jo imata spola v naši družbi (pri napredovanju na delovnem mestu, plačilna vrzel in podobnem), bile v veliki večini primerov ženske tiste, ki so bile primorane, zato ker prejemajo nižji dohodek, ostati doma in sprejeti čakanje na delo od doma.
Če ste žrtev domačega nasilja, poiščite pomoč
Že nekaj tednov zaradi samoizolacije sledimo tudi trendom povečanja nasilja, še poudarijo v Mestu žensk in spomnijo, da lahko pri nas žrtve nasilja pomoč poiščejo s klicem na SOS-telefon (080 11 55), na telefon Društva za nenasilno komunikacijo (031 770 120) in na telefon Centra za pomoč žrtvam nasilja - zavod Emma (080 21 33). "Tudi pri nas smo že zabeležili smrtne žrtve nasilja nad ženskami, nedavno tudi pretepanje ženske na javnem mestu," pove Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov in dodaja, da po podatkih policije in nevladnih organizacij število klicev pri nas ne narašča, kar lahko pomeni, da žrtve zaradi samoizolacije niti ne morejo poklicati na pomoč. V Nemčiji, Franciji in Italiji so to uredili tako, da lahko žrtve pomoč poiščejo tudi v lekarni, kjer morajo povedati geslo (eno od teh je maska19), da lekarnarji vedo, za kaj gre.
Če ste se spraševali, zakaj so 14. aprila imele nekatere ženske na družbenih omrežjih spremenjeno profilno fotografijo v črnino, odgovor tiči v protestu proti nasilju nad ženskami, ki je v spletni obliki tisti dan potekal tudi v Sloveniji.
Pod krinko zaščitnih ukrepov tudi omejitev možnosti splava
Ponekod pa so še dodatno omejene tudi temeljne pravice žensk, med njimi pravica o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Tak primer sta Poljska in nekatere zvezne države Združenih držav Amerike (Ohio, Alabami, Teksas). Skupno državam je to, da so pod krinko epidemije poskušali splav prikazati kot nenujno zdravstveno storitev, je prepričana sogovornica iz IPES. To jim je bilo naposled - ob jasnem stališču Svetovne zdravstvene organizacije, da je splav nujna medicinska storitev - onemogočeno od zveznih sodnikov, a so na Poljskem sklenili, da se v teh dneh v razpravo znova vrne zakon, ki bi v državi kriminaliziral spolno vzgojo, splav pa popolnoma prepovedal tudi v edinih trenutno dovoljenih primerih: zaradi posilstva, če nosečnost ogroža življenje nosečnice ali če pri zarodku ugotovijo hude okvare. Sogovornica Ana Pavlič ponudi še pogled mednarodne organizacije Marie Stopes International, ki je pred dnevi poročala, da če vlade po vsem svetu kontracepcije in abortusa ne opredelijo kot nujno dostopne storitve, bodo 9,5 milijona ženskam odtegnili dostop do splava. To bi povzročilo vsaj dodatne tri milijone neželenih nosečnosti in milijonski porast izvajanja umetnih prekinitev nosečnosti v neustreznih in nevarnih pogojih.
Vprašanja pravic žensk niso le ženska vprašanja
Epidemija je ponovno pokazala, kako kapital deluje. Razmišlja se o tem, kako rešiti finančne trge, izpade dobičkov velikih zasebnih korporacij in kako vojski omogočiti dodatna pooblastila, namesto masivnega vlaganja v sektorje (zdravstvo, izobraževanje, znanost, kultura), ki zagotavljajo skupne dobrine za skupnost, še pove Teja Reba in sklene: "Namesto poglobljenega razmisleka o produkcijskih razmerjih, prioritetnih, trajnejših in za ohranitev okolja nujnih spremembah v gospodarstvu razmišljamo o tem, kako bomo čim prej zagnali gospodarstvo po ustaljenih tirnicah. Neenakost, nasilje nad ženskami in pravice žensk niso ženska vprašanja, temveč teme, ki jih moramo naslavljati vsi." Zaključi, da se gibanja že internacionalizirajo, krepijo se čezmejna sodelovanja in zavezništva - če bodo ti paralelni sistemi dovolj močni, bodo morda vzpostavili novo realnost, ki bo odraz resničnih življenjskih zgodb in že vzpostavljenih družbenih alternativ.
