Edino javno letno kopališče na meji med Avstrijo in Slovenijo ob reki Muri, ki je še preostalo po zaprtju odprtih bazenov na Sladkem Vrhu in v Radencih, se spet vrača v javne roke. Zasebni investitor v glamping ob kopališču in najemnik bazenov Alfred Chyba z Dunaja je namreč minuli mesec po samo dveh letih upravljanja kopališča v avstrijskem Cmureku prekinil najemno pogodbo in se umaknil.
Kot smo poročali, so lani v začetku leta veliko ogorčenje na obeh straneh meje požele izjave tega zasebnega vlagatelja, ki je napovedoval, da bo v prid svojih počitnikarjev v bližnjem glampingu v kopalni sezoni omejeval obisk cmureškega kopališča. Sedaj bo Chyba v prihodnji sezoni upravljal le še svoj luksuzni kamp, ne pa tudi bazena. Chyba tudi ni uresničil svojih obljub o milijonski investiciji v kopališče. Celo nasprotno, odstranil je priljubljeni bife in ga nadomestil s prodajnimi avtomati. Načrtov za rušenje zgodovinskih lesenih stavb pa ni uspel - nekateri pravijo na srečo - uresničiti.
Zgodovinski šarm ostaja
"Bazen tako ohranja svoj priljubljeni čar in medtem že potekajo pogajanja z izkušenim restavratorjem iz regije, da bi bife ponovno odprli v naslednji sezoni. Zato upamo, da bo leta 2026 priljubljena sončna terasa ob kopališču spet prijeten kraj, kjer bodo stari starši z veseljem opazovali svoje vnuke, ki plavajo, in da bo uživanje v sladoledu in drugih kulinaričnih dobrotah, ki je preprosto del izkušnje za mlade in stare, spet poživilo vzdušje," nam je ob tem povedala Petra Leschanz, predsednica novembra ustanovljenega Društva prijateljev kopališča v Cmureku.

Društvo so ustanovili po tem, ko je civilna družba v Cmureku in okolici pa tudi s slovenske strani meje ves čas precej odločno nasprotovala biznis zamislim dunajskega investitorja. "Naša posebnost je, da smo društvo skupaj ustanovili avstrijski in slovenski navdušenci nad kopališči, ki želimo ohraniti kopališče v Cmureku za vse ljudi v regiji in za številne poletne obiskovalce. Od ustanovitve društvo dnevno prejema nove prošnje za članstvo iz občin Cmurek, Apače, Šentilj in drugih. Pridružila se nam je celo družina iz Škofije Loke, ki ima tesne vezi s Cmurekom, kjer preživlja poletja. Naše čezmejno društvo je nov in zelo dobrodošel pojav v tem delu Avstrije, saj zbližuje ljudi z obeh bregov reke Mure, spodbuja nova prijateljstva in pozitivno vpliva na življenje v naši skupnosti," pravi predsednica.
Upa, da bodo slovenski gostje pomagali dolgoročno ohraniti bazen
Društvo so zdaj ustanovili zategadelj, ker bo ponovno odprtje kopališča za občinska upravo v Cmureku še posebej težka naloga. Sploh, ker avstrijska vlada svoje občine prav ta čas poziva k zmanjšanju stroškov. V društvu obljubljajo, da bodo z aktivnim sodelovanjem svojega članstva skušali zmanjšati obratovalne stroške priljubljenega kopališča, ki ga je na kakšen poletni dan znalo obiskati tudi do 800 kopalcev z obeh strani meje. Obratovalni stroški naj bi sicer letno znašali, kot nam je dejal župan Klaus Strein, okoli 200 tisoč evrov. Z vstopninami so pred vstopom zasebnega kapitala lahko pokrili le dobro četrtino tega zneska.
Omejitev obiska ne bo
In kako nameravajo društveni prostovoljci znižati stroške poslovanja? Petra Leschanz pravi, da so županu v drugi polovici novembra že predlagali: "... da bi člani društva v prostem času, v svojih razpoložljivih časovnih okvirih, brezplačno opravljali določena opravila. Prostovoljci bi tako na kopališču lahko kosili trato in upravljali blagajno, s čimer bi povečali prihodke. Člani društva podpiramo občino tudi s spodbujanjem prodaje sezonskih vstopnic, pa z napovedjo organizacije zanimivih tečajev ter gostovanjem kulinaričnih dogodkov na kopališču, kar bi v Cmurek privabilo še več obiskovalcev iz regije. Občina kot bodoči upravljavec bazena seveda nima interesa omejevati dostopa za goste iz Slovenije. Nasprotno, upa, da bodo številni slovenski gostje z nakupom sezonske vstopnice pomagali dolgoročno ohraniti bazen."
Vendar pa, opozarja Petra Leschnaz, bo nova kopalna sezona v Cmureku odvisna še od nekaterih zunanjih dejavnikov: "Občina mora namreč dobiti odobritev štajerske deželne vlade za oceno stroškov v občinskem proračunu. Prav zato je ključnega pomena prepričljiv načrt za zmanjšanje stroškov bazena. Poleg tega se bazen ne more odpreti, če v Cmureku ne najdejo reševalcev iz vode. Razpis za dve delovni mesti je že objavljen na spletni strani občine Cmurek. Dobrodošle so tudi prijave iz Slovenije."
Bazen v Cmureku je ugnezden v poplavnem gozdu in se ponaša z edinstvenim zgodovinskim šarmom lesenih objektov ter premore prostorne površine za sončenje. Njegova posebnost je tudi, da so spričo mnogih obiskovalcev iz Slovenije napisi na kopališču dvojezični, torej v nemščini in slovenščini.
Boris Jaušovec





