Ker je islam trenutno tako v svetu kot v Evropi (z izjemo ateizma) najhitreje rastoča verska skupnost, se pogosto pojavlja tudi vprašanje o t. i. halal postopkih pri pripravi hrane. Halal v arabščini pomeni "dovoljeno" oziroma "sprejemljivo" po islamskem pravu, najbolj znan halal postopek pa je način zakola živali.
Glavna pravila pri tem so, da mora biti žival dovoljene vrste (torej svinjina ni dovoljena), da mora biti živa in zdrava pred zakolom, da zakol opravi musliman, ki izreče molitev, da se živali z zelo ostrim nožem prereže vrat oziroma glavne žile in da kri odteče iz telesa, saj je uživanje krvi prepovedano. Takšno meso se potem ne sme mešati z drugim, saj je tudi certificirano in označeno kot halal, certifikat pa izdajo posebne organizacije.
A ti postopki niso del evropskih veterinarskih standardov in pomenijo vzpostavljanje paralelnih pravil, ki niso pod neposrednim nadzorom države. Kako je torej urejen postopek zakola živali v Evropi in Sloveniji ter kakšno vlogo ima pri tem halal postopek?
Iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporočajo, da uredba na ravni celotne Evropske unije določa obvezno omamljanje živali pred zakolom, hkrati pa v členu dopušča izjemo za obredni zakol, če se ta opravi v klavnici. Ena od takšnih redkih izjem, kjer je halal zakol brez omamljanja še vedno dovoljen, je regija Bruselj v Belgiji, medtem ko preostali regiji Frandrija in Valonija tudi pri obrednem zakolu predpisujeta vsaj reverzibilno omamljanje, torej začasno omamljanje, kjer se žival lahko zbudi, če ni usmrčena.
Tudi sicer se v najrazvitejših državah EU ureditve praviloma nanašajo na vprašanje obveznega omamljanja, ne pa na splošno prepoved verskih postopkov. Z drugimi besedami: večina držav je ne glede na verske postopke uzakonila obvezno omamljanje živali pred zakolom, da ne bi dodatno trpele. To denimo od leta 2014 velja za Dansko, dlje časa že tudi za Švedsko, pa tudi za države, ki niso del EU, kot denimo Norveška ali Švica. Enako velja tudi za Slovenijo, kjer kljub dovoljenim izjemam, ki jih EU dopušča, zakol živali brez predhodnega omamljanja ni dovoljen. "V skladu s 25. členom zakona o zaščiti živali je obvezno omamljanje vseh živali, namenjenih prehrani ljudi, tudi v primeru obrednega zakola. Veljavna nacionalna ureditev tako že presega minimalni standard evropske uredbe," sporočajo iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kako pa je torej z vprašanjem prisotnosti verskih nadzornikov in verskega verificiranja in označevanja halal zakona? "Veljavna zakonodaja EU takšnih vprašanj posebej ne ureja niti ne predvideva njihove splošne prepovedi. Nosilec živilske dejavnosti je odgovoren za zagotavljanje higiene, varnosti živil in skladnosti z zahtevami glede dobrobiti živali, prav tako mora zagotoviti, da vse osebe, prisotne v obratu, ravnajo skladno s predpisi. Splošna zakonska prepoved prisotnosti določenih oseb ali zasebnih certifikacijskih shem iz veljavnega pravnega okvira ne izhaja in bi bila v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do svobodne gospodarske pobude," na ministrstvu torej pojasnjujejo, da so halal postopki dovoljeni, dokler ustrezajo zakonskim zahtevam, ki jih nalaga zakonodaja EU oziroma zakon o zaščiti živali.
