Sanja Verovnik
Nakup lastnega doma postaja za številne Slovence vse težje dosegljiv. Cene stanovanjskih nepremičnin namreč še naprej rastejo. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS so bile stanovanjske nepremičnine v prvem četrtletju letos v primerjavi s prejšnjim četrtletjem dražje za 2,3 odstotka, rabljena stanovanja pa za 3,2 odstotka. Največjo rast je znova zabeležil Maribor, kjer so se cene rabljenih stanovanj zvišale za 5,5 odstotka. Medletno so bile stanovanjske nepremičnine dražje za več kot deset odstotkov.
Čeprav so nepremičnine v Ljubljani še vedno občutno dražje kot drugod po Sloveniji, je mogoče v številnih manjših krajih za ceno ljubljanske garsonjere kupiti precej večje stanovanje ali celo hišo. Povprečna cena rabljenega stanovanja v prestolnici se trenutno giblje okoli 4.900 evrov za kvadratni meter, v Mariboru okoli 2.900 evrov, v Celju pa približno 2.500 evrov za kvadratni meter.
Prav to vprašanje je na družabnem omrežju sprožilo burno razpravo. Avtor anonimne objave je zapisal: "Zakaj vztrajati v Ljubljani v najemu, če lahko v Krškem, Sevnici, na Ptuju ali v Murski Soboti kupite hišo za ceno garsonjere oziroma enosobnega stanovanja v Ljubljani? Saj so tudi drugje službe, javni sektor ima enake plače, gostilne, frizerji in druge storitve pa so cenejši. Zakaj vsi silite v Ljubljano?"
"Ni vse v ceni kvadratnega metra"
"V Ljubljani zaslužim skoraj trikrat več"
Pod objavo se je hitro nabralo več kot sto komentarjev. Čeprav se je našel tudi kdo, ki se je z zapisanim strinjal, je večina uporabnikov pojasnjevala, zakaj odločitev o selitvi še zdaleč ni odvisna zgolj od cene hiše ali stanovanja. "Ja, seveda, komaj čakam, da pustim dobro plačano službo v Ljubljani in se preselim v Mursko Soboto," je cinično zapisal eden od uporabnikov. Drugi mu je na kratko odgovoril: "Jaz sem se. Pred kratkim, po 29 letih. In sem zadovoljen."
Veliko komentatorjev pa je opozorilo, da primerjava cen nepremičnin brez primerjave plač nima pravega smisla. Ena od uporabnic je zapisala: "Živim v okolici Ljubljane, tukaj imam tudi družino. Za poklic, ki ga opravljam, sem v Ljubljani plačana 2.800 evrov, v Murski Soboti pa bi dobila malo več kot minimalno plačo. Razlika je torej velika." Dodala je, da zanjo vsakodnevna dolga vožnja na delo ne pride v poštev. "Na misel mi ne pade, da bi vsak dan dve uri ali več preživela na cesti."
Podobnega mnenja je bil tudi drug komentator, ki je opozoril, da življenje zunaj večjih mest prinaša tudi manj zaposlitvenih možnosti: "V teh odročnih krajih ni ustreznih služb, vsaj za strokovnjake ne. Večina se jih na delo vozi v Ljubljano ali druga večja mesta. Vsi tudi ne morejo delati na daljavo. Vsak ima svoje prioritete."
Več komentatorjev je ob tem poudarilo, da nižja cena nepremičnine še ne pomeni tudi cenejšega življenja. Če so plače bistveno nižje, se lahko prihranek pri nakupu ali najemu doma hitro izniči. Kot je zapisal eden izmed njih: "Ni vse v ceni kvadratnega metra." Del komentatorjev je poudaril, da kakovosti življenja ni mogoče meriti zgolj s ceno hiše ali stanovanja. Eden izmed njih je zapisal: "Namesto da bi se začeli upirati požrešnosti nepremičninskega trga, bo folk raj težil ljudem, zakaj ne živijo nekje bolj poceni. Pa ima vsak svoje razloge." Drugi je razmišljal širše in opozoril, da je selitev v večja mesta globalen pojav. "Povsod po svetu mesta rastejo, podeželja pa ugašajo. Na podeželju imaš več prostora, naravo in svež zrak, v mestu pa je življenje pogosto bolj lagodno." Po njegovem mnenju ni težko razumeti, zakaj toliko ljudi kljub visokim cenam nepremičnin vztraja v Ljubljani. "Če vsi tiščijo v Ljubljano, potem je tam očitno nekaj, česar drugje ni."
Več komentatorjev je izpostavilo tudi praktičnost vsakdana v večjih mestih. "Fajn je iti v službo peš ali s kolesom," je zapisal eden izmed njih, drugi pa dodal: "Ljudje smo pač takšni – službo, trgovino in vse ostalo bi radi imeli pred nosom."
"Kupila sem hišo, službe pa še vedno nimam"
Med najbolj odmevnimi komentarji je bil zapis uporabnice iz Pomurja, ki je opozorila, da ugodnejša cena nepremičnine še ne pomeni tudi lažjega življenja. "Pred tremi leti sem kupila hišo v Pomurju, a tam še vedno nisem našla službe. Sem ekonomistka s 25 leti delovnih izkušenj. Enostavno ni služb," je zapisala.
Nekateri so medtem podvomili v trditev iz izvirne objave. "Prosim za povezavo do hiše na Ptuju za ceno garsonjere v Ljubljani," je zapisal eden od komentatorjev. Več jih je opozorilo, da se tudi zunaj prestolnice nepremičnine hitro dražijo. "Malo je sicer ceneje kot v Ljubljani, vendar ne bistveno. Še vedno je vse krepko predrago," je menil eden izmed njih.
Podobno izkušnjo je opisala tudi komentatorka, ki želi prodati stanovanje v Mariboru in se preseliti na podeželje. "Cene so praktično enake, razlika je le v tem, da se marsikje prodajajo stanovanja in hiše, v katere je treba vložiti ogromno denarja," je zapisala.
Razprava se je dotaknila tudi primerjave med Ljubljano in Mariborom. "V Mariboru kvadratni meter že presega 2.600 evrov, v Ljubljani pa je okoli 5.000. Kdo je tu nor?" se je vprašal eden od uporabnikov. Drugi mu je odgovoril, da so razlike med največjima slovenskima mestoma danes precej manjše, kot so bile še pred nekaj leti.
Debata tako kaže, da odločitev o selitvi ni zgolj finančna. Poleg cene nepremičnine ljudje tehtajo tudi plačo, možnosti zaposlitve, bližino družine, vsakodnevno mobilnost in kakovost življenja. Prav zato enostavnega odgovora na vprašanje, ali se zaradi cenejšega doma splača zapustiti Ljubljano, očitno ni.
