Stanovanje, ki ga občina zaposlenemu ponudi kot pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja, ne sme biti privilegij le za slovenske državljane in državljane Evropske unije. Zagovornik načela enakosti je občine opozoril, da je takšno omejevanje dostopa do občinskih službenih stanovanj diskriminatorno, kadar izključuje zaposlene iz tretjih držav.
Kot je navedel v oceni diskriminatornosti pravilnika ene od občin, so službena stanovanja ugodnost, ki jo lahko delavec pridobi zaradi zaposlitve na občini oziroma pri ustanovi, povezani z občino. Zato mora biti ta ugodnost pod enakimi pogoji dostopna vsem zaposlenim, ne glede na njihove osebne okoliščine. Med te sodi tudi državljanstvo.
Zagovornik je posebej poudaril, da mora občina, če se odloči za različno obravnavo zaposlenih, jasno navesti legitimen cilj takšne ureditve. Ob tem mora pojasniti tudi, zakaj je izbrani ukrep ustrezen, nujen in sorazmeren za dosego tega cilja. V obravnavanem primeru občina takšnega legitimnega cilja ni navedla.
Zato je priporočil spremembo pravilnika o oddaji občinskih službenih stanovanj in odpravo diskriminacije delavcev iz tretjih držav. S primerom je seznanil tudi druge občine, saj bi lahko imele podobne pogoje zapisane tudi v svojih pravilnikih.
Vprašanje ni nepomembno, saj občinska in javna najemna stanovanja v številnih mestih predstavljajo enega redkih dostopnejših načinov reševanja stanovanjskega vprašanja. Največ najemnih stanovanj je po podatkih zadnje širše analize med izbranimi občinami v Ljubljani, kjer je bilo leta 2021 21,5 odstotka vseh naseljenih najetih stanovanj v državi. Med izbranimi občinami je bil delež najetih stanovanj med naseljenimi stanovanji najvišji v Celju, kjer je znašal 18 odstotkov, najnižji pa v Kranju, 8,9 odstotka.
Natančnega enotnega javnega podatka, koliko je v Sloveniji prav občinskih službenih stanovanj, ni mogoče preprosto razbrati iz ene državne evidence, saj občine stanovanjski fond vodijo različno. Iz posameznih lokalnih podatkov pa je razvidno, da imajo največji fondi javnih najemnih stanovanj večja mesta. V Ljubljani ima stanovanjski sklad več tisoč stanovanjskih enot, mariborski javni medobčinski stanovanjski sklad upravlja več kot 2100 stanovanj, v Celju pa družba Nepremičnine Celje upravlja nekaj več kot 2000 stanovanj, med njimi tudi službena.
