Resda celo znotraj trgovskih verig praksa še ni poenotena - denimo Spar v mariborski Supernovi še vedno prodaja plastificiran, torej zapakiran kruh, Spar v Europarku pa že dlje časa ponuja sveže pečen kruh v samopostrežni obliki. Slednje je uveljavljena praksa tudi v priljubljenih diskontnih prodajalnah, kot sta Lidl in Hofer. A četudi je v ospredju tovrstne prodaje skrb za okolje, saj se na ta način izognejo pakiranju v plastificirano embalažo, samopostrežni nakup kruha predstavlja drugo težavo - higieno.
Gotovo ste že zasledili - morda pa se takšne prakse poslužujete celo sami -, da vsi potrošniki pred izbiro kruha (oziroma drugih pekovskih izdelkov) na roke ne nataknejo rokavic, včasih pa tako z golimi rokami celo brodijo po izdelkih, izbirajo najlepšega, vračajo neželenega ...
Pa ne le to. Tudi tozadevno skrbnim se dogaja, da jim plastificirane rokavice ali vrečke za kruh padejo na tla. Če pa jih pospravite na svoja mesta, bodo tiste rokavice ali vreče s tal na voljo nič hudega slutečim potrošnikom za vami ...
Inšpektorji že ukrepali
Sadje in zelenjavo pred uporabo operemo, kruha in podobnih izdelkov pa na ta način ne moremo očistiti. A tudi trgovci nad ravnanjem kupcev nimajo nadzora oziroma se nimajo časa ukvarjati s tem. Kaj torej storiti?
Težava je tako pereča, da sta se z njo že ukvarjala tako ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) kot uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Slednja je v okviru inšpekcijskih nadzorov v posameznih primerih spremljala tudi ravnanje potrošnikov. Inšpektorji so seveda ugotovili različne prakse – od primerov, kjer potrošniki dosledno uporabljajo predpisane pripomočke, do primerov, kjer njihova uporaba kljub obvestilom na prodajnem mestu ni bila dosledna. "V omejenem številu primerov so inšpektorji ukrepali v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru, predvsem z opozorili in usmeritvami za izboljšanje nadzora nad izvajanjem notranjih postopkov pri trgovcih," dodajajo pri UVHVVR.
Problematika ustreznega rokovanja z nepredpakiranimi pekovskimi izdelki je bila obravnavana tudi na spletnem sestanku v organizaciji Trgovinske zbornice Slovenije 7. marca 2024, na katerem so sodelovali predstavniki večjih trgovskih verig. Trgovce se je opozorilo na pomen spremljanja ravnanja potrošnikov ter na potrebo po prilagoditvi notranjih nadzornih ukrepov glede na zaznana odstopanja.
Tovrstno prodajo nemogoče prepovedati
Očitno pa je trgovskim verigam nemogoče naložiti oziroma od njih zahtevati, naj način prodaje spremenijo: "Pri presoji morebitnih sistemskih ukrepov ali sprememb zakonodaje je treba upoštevati tudi sodno prakso Sodišča Evropske unije. Iz sodbe v zadevi C‑382/10 z dne 6. oktobra 2011 izhaja, da zgolj možnost neustreznega ravnanja potrošnikov ne zadošča za naložitev obveznosti preureditve samopostrežne prodaje nepredpakiranih živil, če so na prodajnem mestu zagotovljeni ustrezni higienski pogoji in pripomočki ter če ni dokazov o dejanski kontaminaciji živil. Takšen ukrep bi moral temeljiti na konkretnih dokazih, kot so analizni izvidi o mikrobiološki onesnaženosti živil ali podatki o izbruhih bolezni, povezanih s tovrstno prodajo."
Sodeč po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki spremlja in obravnava izbruhe bolezni, povzročenih z živili, ni izkazane povezave med samopostrežno prodajo kruha in pekovskih izdelkov ter izbruhi bolezni: "Ob tem je treba upoštevati tudi lastnosti tovrstnih živil, ki praviloma ne predstavljajo ugodnega okolja za rast mikroorganizmov."
Na podlagi vsega omenjenega UVHVVR ocenjuje, da zaznana odstopanja pri ravnanju posameznih potrošnikov sama po sebi ne predstavljajo takšnega tveganja za varnost živil, ki bi utemeljevalo prepoved samopostrežne prodaje nepredpakiranih pekovskih izdelkov. Pedantnim kupcem očitno torej ne preostane drugega, kot da zamižijo ob packih.
