Dan ekološkega dolga Slovenije, ki ga letos obeležujemo 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost, sporočajo slovenske okoljske organizacije.
Svetovni dan ekološkega dolga izračuna organizacija Global Footprint Network v sodelovanju s FoDaFo in Univerzo York. Za izračune uporabijo nacionalna poročila o ekološkem odtisu in biokapaciteti posameznih držav, končni izračun pa je merilo vpliva človekovih dejavnosti na okolje.
Po podatkih Global Footprint Network ekološki odtis povprečnega Slovenca več kot trikratno presega trenutne planetarne kapacitete. Povprečni ekološki odtis posameznega Slovenca znaša 4.78 gha (globalnega hektarja), medtem ko Zemlja razpolaga le z 2.49 gha/osebo produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali kar 3.17 Zemlje
Direktorica Umanotere Gaja Brecelj ob tem poudarja: "V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke in ne, kako bomo naslovili čedalje bolj zaostreno podnebno ter z njo povezane številne druge družbene krize. Naraščajoče neenakosti po svetu ne samo povzročajo nestabilnosti in posredno konfliktov, ampak so tudi zelo problematične iz okoljskega vidika. Bogate države, bogati posamezniki in največje korporacije blokirajo napredne politike in imajo nesorazmerno večji negativen vpliv na naravo in podnebje. Bolj kot kadarkoli zagovarjamo, da lahko trajnostno družbo dosežemo le z resnično pravičnim prehodom k okoljsko vzdržni, solidarni in demokratični družbi."
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, ob tem opozarja: "Prekomerna raba naravnih virov ne ogroža zgolj stabilnosti naših ekosistemov, temveč ima znatne posledice tudi na dolgoročno prehransko varnost, zdravje ljudi in odpornost družbe kot celote. To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti."
