Ali se vam zdi, da se je v zadnjem času razpaslo beračenje po ulicah? Nekateri sedijo na tleh s pisno obrazložitvijo, da so ali gluhonemi ali invalidi, včasih vas za rokav pocuka kakšna mama z otrokom, morda kak mladenič s psom, tudi dejanja t.i. umetnikov so na meji beračenja: finte s "peščenimi" skulpturami že poznamo, pa tiste lebdeče ali namazane "artiste" tudi, voznikom na križišču mariboskih Ceste proleterskih brigad in Tržaške ceste pa zna med čakanjem na zeleno luč v pričakovanju kakšnega evra s paličico na okno potrkati žongler.
V Jugoslaviji družbeno škodljivo dejanje za zapor
Takšno obnašanje državljanom vzbuja nelagodje, zato bi si marsikdo želel uredbe, kakršna je nekoč vladala v Jugoslaviji. Starejši se bodo spomnili: takrat je bilo prosjačenje načeloma prepovedano, saj so ga kazenski zakoni obravnavali kot družbeno škodljivo dejanje. V večini republik - denimo v Sloveniji - je bilo prosjačenje opredeljeno v prekrškovni zakonodaji in je bilo praviloma sankcionirano z globo ali celo s kratkotrajno zaporno kaznijo ali prisilnim delom, zlasti če je šlo za "poklicno" prosjačenje ali izkoriščanje otrok za prosjačenje.
Bi morali beračenje spet prepovedati oziroma ga okarakterizirati kot kaznivo dejanje? Bi morala imeti policija pooblastilo, da berača odpelje in ugotovi, ali gre za trgovino z ljudmi? Ob vseprisotnem beračenju na železniških in avtobusnih postajah ter pred trgovinami, kjer berači uspejo izprositi denar predvsem od ranljivih starejših posameznikov se namreč včasih vzbuja dvom, da gre za ljudi, ki resnično potrebujejo denar, še več: zdi se, da gre za pretkane, malodane profesionalne organizirane združbe, ki jim je to služba.
Prisilnemu beračenju bo 2026 odklenkalo
Ministrstvo za notranje zadeve ugotavlja, da je bil na tem področju že storjen korak naprej: "Pred sprejemom zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika s februarjem 2023 je bilo izkoriščanje beračenja težje dokazovati v kazenskem postopku, saj ni bilo izrecno navedeno v zakonu kot zakonski znak, kar je povzročalo pravno praznino." Stanje se je po besedah ministrstva izboljšalo s spremembo in implementacijo evropske direktive "o preprečevanju in boju proti trgovini z ljudmi in zaščiti žrtev, ki določa, da mora biti prisilno beračenje priznano kot ena izmed oblik izkoriščanja in je potrebno izboljšati pregon in kaznovanje storilcev trgovine z ljudmi."
Ta direktiva tudi določa, da je potrebno okrepiti zaščito žrtev, zlasti ranljivih skupin, ki so pogosto prisiljeni v beračenje. "Z vključitvijo modalitete izkoriščanja beračenja v kaznivo dejanje se tako razširja nabor pojavnih oblik izkoriščanja trgovine z ljudmi, s čimer kazensko pravo postane učinkovitejše pri varstvu človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Z navedeno dopolnitvijo se organom pregona in sodiščem omogoči učinkovitejši odziv in ukrepanje, izkoriščanje beračenja pa posledično postane kaznivo dejanje," navajajo na ministrstvu. Med oblike izkoriščanja danes med drugim štejejo: prisilno delo ali storitve (vključno z beračenjem), prisilne poroke, nezakonite posvojitve in nadomestno materinstvo. "Prisilno beračenje je sedaj prvič izrecno opredeljeno kot oblika izkoriščanja v okviru trgovine z ljudmi. Gre za primere, ko je oseba prisiljena, zavedena ali izkoriščana za beračenje. V takšnih primerih oseba ne berači prostovoljno, temveč pod nadzorom storilcev, ki pobirajo denar ali koristi od njenega početja. Direktiva (EU) 2024/1712 zato zahteva, da se takšna dejanja obravnavajo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi in ne kot prekršek beračenja," še razlagajo na ministrstvu. To pomeni, da bo morala tudi Slovenija do leta 2026 v kazenski zakonik izrecno vključiti prisilno beračenje kot obliko izkoriščanja v okviru trgovine z ljudmi.
Vsiljivcem globa 40 evrov, strožje za živali in otroke?
Okej, prisilnemu beračenju bi torej lahko odklenkalo. Kaj pa "običajnemu"? Beračenje na področju prekrškov sicer ureja zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 9. členu (beračenje na javnem kraju) določa zakonske znake prekrška, in sicer "kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev". Pustimo, da je kazen zapisana še v tolarjih - to v slovenskih zakonih ni nič nenavadnega. Žaljivi ali vsiljivi berači torej lahko prejmejo kazen v višini, kot preračunano, 40 evrov. Ne prav veliko za današnje čase - morda se beračem celo izplača?!
Kakorkoli, v zakonodajnem postopku pa je sprememba oziroma predlog zakona, ki določa tudi kvalificirani izvedbeni obliki prekrška beračenja na javnem kraju, in sicer beračenje na način, da se pri tem uporablja žival ali otrok. Takšnim beračem se bo očitno kmalu pisalo slabše.
