
Večer je bil vselej osredotočen na lokalno informacijo in ob osrednji mariborski kroniki na vsebine severovzhodnih regij, ki so bile v tiskani izdaji v različnih obdobjih umeščene v raznih kombinacijah - vselej pa obdelane s poudarkom na ljudeh in v okolju, od koder so jih prinašali dopisniki s terenov. Tudi danes lokalne vsebine z dopisniško mrežo ostajajo ključne in jih je kljub spremembam v tiskani ediciji bralcem na voljo primerljivo veliko, kar zagotavlja kombinacija vesti v digitalni izdaji in podrobnih obdelav, analiz, reportaž in intervjujev v tiskani izdaji, ki so seveda na voljo tudi na spletu.
Tam, kjer drugih ni
Osrednje vsebine regij so bile in ostajajo podravske, koroške, celjske in pomurske (pri slednjih v večji meri v sodelovanju z Vestnikom). Iz regij, vsake s svojimi specifikami, skušamo prinašati poglobljene zgodbe, obdelane z več zornih kotov, danes jih posodobljeno opremljamo tudi že z video posnetki.
Prvenstveno in vedno izhajamo iz ljudi, opozarjamo na njihove težave in stiske, pomagamo iskati rešitve in naslavljamo vprašanja, na katera od pristojnih terjamo odgovore, pogosto izhajajoč "iz malega človeka", ki mu pot do odgovorov lahko utre prav Večer.
Spremljamo dogajanja v občinah, kolikor je mogoče natančno in tudi z zadostno kritično držo, a hkrati prepoznamo uspešne projekte, tudi mlajših, podjetnih, kreativnih ljudi iz manjših okoljih in njihovim prebojnim zgodbam pogosto namenjamo posebno pozornost. V poplavi portalov, ki so sicer marsikdaj hitrejši s prvimi objavami, še vedno nismo zagovorniki objav na prvo žogo, ki niso (dovolj) preverjene, temveč se najprej prepričamo o dejstvih in jih postavimo v kontekst, da bi tako še naprej ohranili verodostojnost in s tem zaupanje bralcev. Pogosto smo tam, kjer drugih, zlasti nacionalnih medijev, ni, še naprej nam v mikro okolju uspeva odkriti posameznike, ki nas presenetijo, navdahnejo, spodbudijo, dajo drugačne perspektive, ker se nenehno porajajo nove.

Številne regijske zgodbe so bile žariščne
Največ regijskih vsebin je bilo umeščenih v časopis pred približno dvema desetletjema, ko so bile strani regij še razširjene - ti koncepti vsebinskih poudarkov in dolžin so se sicer spreminjali, a teža lokalnega je ostajala ne glede na "razrez" časopisa. Takrat je bilo v regijski redakciji tudi največ zaposlenih novinarjev.
Večer je svojo prisotnost v lokalnem utrjeval tudi z javnimi debatami na različne, še danes aktualne regionalne in nacionalne teme - o tretji razvojni osi, gospodarskem in regionalnem razvoju (recimo o TEŠ) - ter drugih temah iz regionalnega okolja.
Organizirali smo več predvolilnih soočenj pred lokalnimi in državnozborskimi volitvami, tako da smo bili tudi v javnih razpravah od nekdaj nepogrešljiv mnenjski sopotnik. Številne regijske zgodbe so bile žariščne - zlasti večje gospodarske, okoljske, kmetijske, zdravstvene. Prinašali smo zapise o društvenem, vsakdanjem življenju ljudi na podeželju, mikro zgodbe, ki bi sicer ostale prezrte. Neredko smo izpostavili razvojne razlike in zahteve po enakomernem razvoju, nujne infrastrukturne projekte, vlogo lokalnega v nacionalnem v več razsežnostih - in vse to še danes vidimo kot pomembne teme, od katerih se ne odmikamo.

V celotni zgodovini je veliko zgodb, ki smo jih pokrili, odkrili, spremljali, razvijali - in med njimi tudi ni mogoče izbrati najbolj presežnih, saj pogosto štejejo tudi dolgotrajna, kontinuirana in zanesljiva, dosledna pokrivanja območij in področij. Najbolj sveže, pogosto izpostavljene ostajajo zadnje večje poplave, zlasti v savinjski in koroški regiji, ki smo jih pokrili s stalno prisotnostjo na terenu. (Večerova regijska redakcija je zato prejela tudi nagrado čuvaj za izstopajoče novinarske dosežke Društva novinarjev Slovenije; nasploh so Večerovi novinarji redno med dobitniki nagrad za izstopajoče novinarsko delo, vključno s fotoreporterji.) Pri samem spremljanju poplav na terenu (ki tudi niso prve, spremljali smo že prejšnje poplave in druge naravne nesreče in njihove posledice) se nismo ustavili, ampak za nas še naprej ostaja ključno vprašanje poplavne varnosti v bodoče in ustrezna sanacija infrastrukture, zato bdimo nad uresničevanjem zavez politike oziroma vseh odgovornih za zagotavljanje pogojev za kakovostno življenje v regijah.
Ni vedno vse resno(bno)
V industrijskih predelih, kakršna je Šaleška dolina, podrobno spremljamo prestrukturiranje, pri čemer o TEŠ ali Premogovniku Velenje in o številnih dimenzijah energetskih vidikov ne le poročamo, temveč jih vztrajno analiziramo in problematiziramo, kar nam omogoča kombinacija izkušenj ob večletnem poznavanju in spremljanju od blizu.
Pospremili smo več velikih stečajnih zgodb, v katerih je delavstvo potegnilo kratko, pa bi brez Večera oziroma medijev gotovo še krajšo - od Vegrada in Preventa do Mure -, če omenimo nekatere večje, čeprav niti delovanja manjših družb, ne le negativnih, tudi pozitivnih, nismo prezrli.
Nekatere okoljske teme so bile tudi s stalnim opozarjanjem in zaradi poročanja Večera - kot recimo škodljivi svinec v zgornji Mežiški dolini in vplivi težkih kovin na zdravje otrok - umeščene med nacionalne politične zaveze tudi v smislu prioritetnih zavez za (so)financiranja iz državnega proračuna in sprememb na bolje. Okolje in enaki pogoji za bivanje, odgovornosti in dolžnosti - vse to je bilo in ostaja na regijski agendi - in ob tem smo prepričani, da brez angažmaja Večerovih novinarjev ne bi bile v enaki meri upoštevane.

Nekatere tematike pokrivamo že desetletja - ko se tako ali drugačne ciklično pojavljajo ali obnavljajo -, sploh različnih iniciativ ljudi, ki se zavzamejo za kaj ali pa se povezujejo proti, denimo proti vetrnim elektrarnam, kakršna so bila tudi zadnja pokrivanja v Halozah, kjer smo že v preteklosti znali odkriti tudi zanimive turistične zgodbe.
Ni pa vedno vse resno(bno) - če izhajamo iz ljudi, neizbežno izhajamo tudi iz prepleta življenja, v katerem vsi iščemo tudi humor, sprostitev, vedrino, radost, lahkotnost - med takimi smo bili recimo od nekdaj tudi na karnevalskem dogajanju na Ptuju in del nepogrešljivega kurentovanja, pa še kakih ljudskih šeg, navad in običajev, ki so preplet tradicije in razvoja.

Petra Lesjak Tušek





