Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je zagotovila, da bodo naredili vse za to, da se bodo otroci, učenci, dijaki, zaposleni v vrtce in šole lahko vrnili čim hitreje. Tako je možno, da se bodo otroci v vrtce in učenci prve triade v šolo lahko vrnili 11. januarja. Zaposlene je pozvala k preventivnemu testiranju. Učenci osnovnih šol s posebnimi potrebami bodo šli ponovno v šole in zavode za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v torek, 5. januarja, v ponedeljek se bodo njihovi učitelji in zaposleni preventivno testirali. V drugi skupini prednostnih vrnitev, za prvo triado ter četrtim in petim razredom, se bodo predvidoma vrnili dijaki zaključnih letnikov srednjih šol. Splošna epidemiološka situacija še ne omogoča množične vrnitve drugih otrok v šole, pa je poudaril vladni govorec Jelko Kacin. Kot je dejal, vlada pripisuje velik pomen množičnemu testiranju. Nekaj dni po zagonu šol za učence s posebnimi potrebami bodo ocenili stanje, takrat bo po njegovih navedbah tudi trenutek za razmislek, kdaj in pod katerimi pogoji bi učenci prve triade lahko šli v šolo.
Maribor, Slovenska Bistrica: na vrnitev otrok pripravljeni
V Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor otroke z veseljem pričakujejo. "Na odprtje smo se pripravljali že v začetku decembra, že takrat smo zastavili protokole in pravila, ki jih bomo upoštevali. Sicer pa ni bistvenih razlik glede na pogoje septembra in oktobra, ko smo se držali pravil. Otroci si želijo priti v šolo, tako kot si želijo vsi," je polna pričakovanj tudi ravnateljica Milojka Sevšek. Generalno čiščenje so že opravili, celo dvakrat, pripravljena imajo razkužila, tudi zaščitna sredstva.
Izvajali bodo samo obvezni pouk, podaljšano bivanje in jutranje varstvo, ne pa interesnih dejavnosti in dodatnih aktivnosti, kot je šola v naravi. "V tem smislu so naši otroci še posebej prikrajšani, ker je naš program tako naravnan, da spodbuja razvoj samostojnosti. Otroke poskušamo čim bolj vključevati v zunanje aktivnosti. Starše bomo sicer prosili, da tisti, ki res lahko, pridejo čim prej po otroke, ker moramo tudi v podaljšanem bivanju zagotavljati, da se ne mešajo otroci iz različnih razredov, skupin, ostati morajo v svojem mehurčku. Bo drugače, kot je v običajnih razmerah, a četudi okrnjeno, je nekaj ur v šoli boljše kot nič," pojasnjuje. Izvajali bodo tudi terapevtske dejavnosti, te bodo zaradi razkuževanja in prezračevanja nekoliko krajše. Vrata odpirajo tudi njihovi razvojni vrtci, ki jih imajo na štirih lokacijah. Pričakuje, da bo v šolo prišla večina otrok, tako so starši tudi napovedali. Nobenih težav pri vračanju ne pričakuje Klavdija Fridrih Gošnjak, ravnateljica Osnovne šole Minke Namestnik - Sonje Slovenska Bistrica. Pripravljeni so že vse od decembra, ko so pričakovali odprtje šol. Protokoli vračanja jim težav ne bodo povzročali, saj so navodilom sledili že prej. "Večjih težav ne pričakujemo niti pri ločevanju skupin podaljšanega bivanja in jutranjega varstva. Že od maja smo se držali vseh ukrepov, razdalje med mizami, učitelji so imeli ves čas maske. To, da govorijo, da bo sedaj bolj ostro, ni za nas nič novega." Razredniki so starše že poklicali, otroci so veseli, da se vračajo. Z velikimi stiskami so se soočali starši otrok z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami, le nekaj jih izpostavi ravnateljica, jih je pa mnogo več. "Otroci so začeli ponovno lulati v hlačke, čeprav so bili odvajeni. Velike stiske so se odražale na socialnem področju. Ena mamica je otroka tedensko vozila v Slovensko Bistrico, da je videl, da je šola res zaprta. Navajeni so rutine, ki se je porušila. Vračanje bo sedaj kot po poletnih počitnicah, zato upamo, da je trajno, da ne bomo čez mesec ali dva ponovno doma, ker to bi bilo najhujše," si želi ravnateljica.
OŠ Juričevega Drejčka Ravne: obremenitve so bile večje
Tudi na Osnovni šoli Juričevega Drejčka Ravne se ponovnega odprtja šole veselijo. Z vidika učencev, njihovega socialnega in pedagoškega razvoja je ta ukrep treba pozdraviti, poudarja ravnateljica Vesna Lujinović. "Delo na daljavo je bilo velik stres ne le za učence in starše, ampak tudi za učitelje. Šola je prilagojena za delo v razredu, kjer so tudi ustrezni pripomočki. Poleg tega večina naših učencev živi v socialno težjih razmerah. Pri računalniški opremi ni bilo večjih težav, to je bil še najlažji del, priskrbeli smo jo vsem, pri tem sta pomagali tudi ravenska občina in Zveza prijateljev mladine. Težava je bila, da številni niso imeli svojega miru za šolsko delo, kmalu pa je zmanjkalo tudi motivacije za učenje. Te stiske smo poskušali reševati z individualnim delom učiteljev. Obremenitve zaposlenih so bile bistveno večje, delo se je nemalokrat zavleklo tudi v pozne popoldanske ure. Poleg tega je bilo pri tem načinu potrebnega veliko prilagajanja učiteljev in ne obratno, kot je to praksa ob rednem pouku," razlaga ravnateljica. Kot še dodaja, učenci s posebnimi potrebami potrebujejo več časa, skrbi in podpore, da usvojijo določeno znanje, in tudi za utrjevanje. "Primanjkljaji v znanju so že od spomladi in jih še nismo v celoti odpravili, zdaj so nastali znova. Vsaj leto ali dve bo trajalo, da nadoknadimo zamujeno."
"Vsaj možnost izbire morajo imeti"
Ponovnega vstopa v šolo se veseli Duška Milovanović, mama devetletnega Bora iz Celja, ki se je rodil z redko genetsko napako "To smo si želeli, za to smo delali. Skrajni čas je že," pove sopodpisnica pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti, zaradi katere se vsaj otroci s posebnimi potrebami vračajo v šolo. Ne bo sicer lahko. "V enem letu se bo moral že tretjič ponovno navajati na rutino. Tako je tudi po vsakih poletnih počitnicah. Imel bo vedenjske izpade, ne bo jedel. Ko bo ponovno osvojil rutino, bo zanj ponovno bolje. Trenutno je namreč brez vsakih socialnih stikov, kar se vidi tudi po tem, da se je zelo navezal name. Že če grem samo v trgovino, je težko."
Bor je v šoli vendarle obkrožen s sošolci in učitelji. Tudi ti otroci nujno potrebujejo socializacijo. Morda še bolj, saj se s sošolci ne morejo pogovarjati po telefonu. Ob tem je v šoli deležen posebnih obravnav, ki mu jim mama kljub vsej skrbi ne more dati. Tako ima enkrat tedensko fizioterapijo, delovno terapijo, psihologa, enkrat na 14 dni tudi logopeda in terapijo v bazenu, kar vse nujno potrebuje za nevrološki in psihosocialni razvoj ter napredek oziroma da vsaj ne nazaduje. "Razumem tudi starše, ki se vrnitve v šolo bojijo in otrok ne želijo v tem trenutku izpostaviti šolanju. Tudi sama opažam, da smo sedaj dva meseca in pol bili povsem brez prehladov, ko je Bor v šoli, pa je vsaj dvakrat na mesec prehlajen. Vendar moramo vedeti, da je vsak od naših otrok drugačen in ne moremo vseh dati v isti koš. Vsaj možnost izbire morajo imeti." (rp)
Vsi zaposleni, skupno jih imajo 16, od tega je deset učiteljev, so se pripravljeni testirati. Želijo se tudi cepiti. "Ne zdi se dovolj, da se zaposleni le testirajo, nujno bi jih bilo treba prednostno cepiti. Sicer se nam lahko zgodi, da bomo odprti le en teden. Poleg tega je pri naših učencih težko v popolnosti upoštevati vsa priporočila, sploh zdaj, ko so bili tako dolgo v karanteni, so željni socialnih stikov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
