Timotej Milanov
V koalicijski pogodbi nove desnosredinske vladne koalicije so na področju obrambe poleg okrepitve podpore za veterane, s poudarkom na osamosvojitvi in vojni za Slovenijo, navedeni še ukrepi, ki bi lahko sprožili ideološko prerekanje. Med drugim zagotovitev dostojnega pokopa žrtev vseh totalitarnih režimov in spominski dan za žrtve komunističnega terorja.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman poudarja, da podpirajo dostojni pokop vseh, so pa proti temu, da se jih izenačuje z osvoboditelji: "To je naš edini pomislek, za vse ostalo želimo, da se zadeva čim prej zaključi. Nastopil je čas, da se zapre to poglavje in da se tega več ne izrablja za politične namene."
Medtem nad spominskim dnevom za žrtve komunističnega terorja niso ravno navdušeni: "Mogoče bi bilo boljše uvesti spominski dan za žrtve nacističnega, fašističnega in domobranskega terorja."
DZ danes o zakonu, ki bi uvedel spominski dan
Na dnevnem redu današnje seje državnega zbora je predlog sprememb, s katerim bi bil 17. maj nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja (v koalicijski pogodbi je zapisano komunističnega terorja). Hkrati predlog predvideva pokop še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na Žalah. V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sprva predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru DZ za obrambo z dopolnilom spremenili v predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Z njim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen. STA
