Srečko Klapš
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije (ZGLPDE), ki velja že od 1. maja, je bil do včeraj, ko je vlada sprejela še uredbi za njegovo izvajanje, le mrtva črka na papirju. Podjetja so tako izgubila dragocena dva tedna, kar kaže tudi primer podjetja iz Maribora, ki bo brez tega likvidnostnega posojila težko preživelo. Tudi za to se ne želi izpostaviti z imenom. Vlogo za likvidnostno posojilo so pripravili takoj po uveljavitvi zakona in ga v začetku maja posredovali banki. Tam so jim sprva dejali, da pravzaprav še ne vedo, kako naj njihovo vlogo obravnavajo, do včeraj pa jim še niso odgovorili.
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, pa menijo, da sprejeti uredbi omogočata "operativno izvedbo poroštva v procesu sprejemanja protikriznih ukrepov iz prvih dveh paketov, ki so retroaktivni in veljajo za celotno obdobje od razglasitve epidemije".
Poroštvo izključno za financiranje osnovne dejavnosti
S sprejetima uredbama se določajo pravila v zvezi z omejitvami poroštva v višini dveh milijard evrov, z unovčevanjem in izterjavo poroštva, z roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki ter z nadomestilom za njegovo izvajanje, pojasnjujejo na ministrstvu za finance in dodajajo, da to velja tudi za posojila, odobrena po 12. marcu. Posojilojemalec bo moral banki predložiti letno poročilo za 2019 oziroma listine o doseženih prihodkih v letu 2019 in o stroških dela za poslovno leto 2019. Podjetja bodo morala predložiti tudi izjavo o tem, ali so za posojilo zaprosila tudi v drugih bankah. Država, ki prevzema poroštveno obveznost najkasneje do 31. decembra 2020, bo jamčila za posojila do višine največ deset odstotkov letnih prihodkov iz leta 2019, ob čemer znesek ne sme preseči stroškov dela v letu 2019. Država bo za velika podjetja jamčila 70 odstotkov vrednosti posojila, za mala in srednja pa 80 odstotkov. In še, ročnost posojila ne bo smela biti daljša od petih let, sklenjeno pa bo moralo biti med 12. marcem in 31. decembrom letos, namenjeno pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja. Podjetje ne sme imeti neporavnanih davkov in prispevkov in se ne sme šteti za podjetje v težavah. Vlada še ocenjuje, da podjetja od dveh milijard evrov poroštev ne bodo vrnila okoli 485 milijonov evrov oziroma kar četrtino posojil z državnim poroštvom.
Banke pozdravljajo uredbi
Trenutno opažamo upočasnjevanje gospodarstva, poslovnih in finančnih tokov, kar je med pandemijo pričakovano in bo ostalo tudi nekaj časa po njej. Stranke pa pridejo k nam z različnimi potrebami, večina jih je povezanih z likvidnostjo, so nam odgovorili v Novi KBM in dodali, da pozdravljajo jasnejša navodila države, s katerimi bodo iskali rešitve za njihove stranke. Za te sicer po potrebi iščejo konkretne individualne rešitve. Na vprašanje, koliko likvidnostnih posojil s poroštvom države oziroma kakšno povpraševanje po njih beležijo, pa v Novi KBM niso odgovorili.
Iz NLB pa so nam odgovorili, da so na zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije pripravljeni, vendar pa morajo zaenkrat še počakati na konkretna navodila državnih organov in SID banke glede njegove izvedbe. Ker vemo, da je hitrost koriščenja kreditov z državnim poroštvom ključna, aktivno sodelujemo tako z državo kot s SID banko, da bi začetek implementacije zakona kar najbolj pospešili. V NLB redno odobravajo tudi odloge plačila kredita v okviru Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, saj so večino prispelih vlog strank že zaključili: "Doslej smo pravnim osebam odobrili moratorije v višini približno 10 odstotkov portfelja, kar je sicer manj, kot smo ob sprejetju zakona pričakovali."
ZBS: objava uredbe pomembna, a ne zadostna
V Združenju bank Slovenije (ZBS), ki mu predseduje Stanislava Zadravec Caprirolo, pojasnjujejo, da je poleg sprejetja uredb pogoj za izvajanje zakonov tudi pridobitev odgovorov na tehnično izvedbena vprašanja, ki so jih posredovali finančnemu ministrstvu in Banki Slovenije. V ZBS menijo, da ta paket predpisov ni natančno izvedbeno opredeljen in odpira mnogo neznank, ki morajo biti predhodno razrešene. Tako z zornega kota odobravanja kreditov, računovodenja in poročanja v skladu z veljavno bančno regulativo kot tudi pravne varnosti, če se poroštvo unovči: "Od okoli sto posredovanih vprašanj ostajajo odprta vprašanja, ki so povezana s primeri unovčitev, nato pa bo mogoče zagotoviti tudi tehnično podporo izvedbi," menijo v ZBS in dodajajo, da je objava uredb pomemben element, vendar pa ne zadosten, da bilo omogočeno izvajanje ukrepa.
Dolgotrajni postopki in visoke premije za poroštva
Finančnik Jože Dover ocenjuje, da s sprejetjem uredbe vlada v ničemer ne bo pospešila dotoka likvidnosti v gospodarstvo, saj imajo podjetja z dobrimi bonitetnimi ocenami že sedaj dobre možnosti financiranja obratnih sredstev pri poslovnih bankah. "Poleg tega uvaja plačilo letnih premij za prejeta poroštva za mala in srednja podjetja v razponu 0,25 odstotka letno od zneska poroštva za prvo leto, 0,5 odstotka letno za drugo in tretje leto ter en odstotek letno za četrto in peto leto koriščenja poroštva. Za velika podjetja so premije dvakrat višje, kar pomeni, da državna pomoč ne bo zastonj in bodo, sploh v velikih podjetjih, motivirani, da najdejo drugo pot do likvidnosti, ali pa, da se državnega poroštva čim prej znebijo," meni Dover. In dodaja, da bodo mala in srednja podjetja brez najvišjih bonitetnih ocen zelo težko prišla do poroštev.
2 milijardi evrov državnih poroštev je za zdaj na voljo.
485 milijonov evrov, kar je četrtina posojil z državnim poroštvom, naj ne bi bilo nikoli vrnjenih.
10 odstotkov prihodkov podjetja iz leta 2019 je zgornja meja državnega poroštva
70 odstotkov posojila bo višina državnega jamstva za velika podjetja in 80 odstotkov za mala in srednja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
