"Aktualna zadeva Mercator je učbeniški primer pravno dovoljenega in demokratično nujnega preiskovalnega novinarskega obveščanja javnosti, ki ni le pravica novinarjev, ampak tudi njihova dolžnost. Primerljiv je s primeri NLB, TEŠ 6, Žilne opornice in še z drugimi, preštevilnimi primeri te vrste v Sloveniji. Kakšen je bil že sodni epilog v teh in podobnih primerih? Kaj bi javnost o tem vedela in izvedela brez odličnega dela parlamentarnih preiskovalnih komisij? Kaj bi javnost o teh in drugih primerih izvedela in vedela, če novinarji o tem ne bi objavljali besedil in dokumentov? S trpko končno opazko: četudi se nič otipljivega ni in se ne bo zgodilo, ne kazenskopravno, ne politično. Novinarsko posredovanje, v tem primeru 'razkrivanje' informacij javnosti o zadevi, ki jo kazenski postopek javnosti ni razkril do konca (ker se ni zaključil na ta način!) in v javno pomembnih podrobnostih, je pravica novinarjev. Objava dokaznega gradiva v javno (družbeno) tako pomembni zadevi, ki vključuje družbeno tako pomembne akterje, je pravica novinarjev. Objava magnetograma prisluhov v družbeno pomembni zadevi, ki vključuje družbeno tako pomembne akterje in ima tako pomembne družbene posledice, je pravica novinarjev. Zaščita vira je pravica novinarjev. Gre za učbeniške, abecedne ustavnopravne temelje dela in družbene vloge novinarjev in medijev v demokratični družbi," piše v kolumni na Ius Info ustavni pravnik dr. Andraž Teršek.
"V Sloveniji se novinarke in novinarji še naprej soočajo s kazenskimi ovadbami"
