Zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja z zainteresiranimi akterji prinaša tveganje za slabšanje socialnega položaja študentov, opozarjajo.
V ŠOS sicer pobude za spodbujanje podjetnosti in podjetništva med mladimi podpirajo in pozdravljajo. Mladi so kreativni in imajo ideje, ki bi lahko prerasle v resen posel, zato je spodbujanje mladih k razvijanju podjetniških in poslovnih idej koristno, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Ostro pa so proti spreminjanju zakonodaje na področju študentov brez njihovega sodelovanja. Predlog, ki ga v zakonodajo vlagajo poslanci NSi, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča, Demokrati in Resni.ca zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja prinaša tveganje za slabšanje socialnega položaja študentov, zato so do njega zadržani.
Opozorili so, da področju trga dela trenutno veliko s. p. predstavlja obvod od spoštovanja delovne zakonodaje in nadomešča redne zaposlitve. Samostojni podjetniki so bolj podvrženi tveganim situacijam, manjša je socialna varnost, zaradi nižjih davkov in prispevkov je na slabšem tudi država, so prepričani.
Študenti imajo možnost ustanovitve lastne družbe z omejeno odgovornostjo
Rešitve ta takšne razmere na trgu dela ni, zato preslikava pomanjkljive ureditve tudi na študentsko populacijo po mnenju ŠOS predstavlja tveganje za mlade v izobraževanju. Skrbi jih, da bi delodajalci tudi od mladih v izobraževanju zahtevali odprtje s. p. s tem pa zmanjšali njihovo socialno varnost.
Pomanjkljivim rešitvam bi se po njihovem mnenju lahko izognili, če bi jih vključevali v pripravo zakonodaje, so dodali.
Na te navedbe so se z odprtim pismom vodstvu ŠOS odzvali v Mladi Sloveniji, podmladku NSi. Ob trditvah ŠOS so presenečeni. Zapisali so, da so konec avgusta in v začetku septembra lani pristopili k vzpostavitvi dialoga s takratnim vodstvom študentske organizacije prav na temo študentskega s. p., vendar pa, kot pravijo, kljub poskusom uskladitve termina za srečanje, na strani ŠOS ni bilo zadostne pripravljenosti na sestanek.
V ŠOS so sicer v svojem današnjem odzivu na zakonski predlog poudarili tudi, da lahko osebe z registrirano dejavnostjo že zdaj brezplačno redno študirajo, enako kot vsi državljani, imajo pa omejen le dostop do pravic iz statusa študenta. Ob tem v študentski organizaciji poudarjajo, da imajo študenti tudi možnost ustanovitve lastne družbe z omejeno odgovornostjo, v okviru katere lahko opravljajo dejavnost in kot lastniki obdržijo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.
Predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika je t. i. tretji blok strank vložil skupaj s predlogom zakona o interevtnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki vsebuje niz ukrepov na področju davkov in drugih obveznih dajatev, pa tudi zdravstvenega in pokojninskega sistema.
Predlagatelji glede študentskega samostojnega podjetnika predlagajo sistema, ki je v temeljnih značilnostih povzet po belgijskem zgledu. Glavne značilnosti so bistveno zmanjšana obveznost plačila prispevkov do določenega praga prihodkov ter ohranitev ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa, piše v zakonskem predlogu, ki je že vložen v DZ.
Študentski s. p. bi bil tako po tem predlogu do prihodkov v višini letne minimalne plače v enakem položaju kot popoldanski s. p. Ohranil bi tudi ugodnosti iz študentskega statusa.
Če pa bi presegel prihodke v višini letne minimalne plače, bi bil v enakem položaju kot "polni" samostojni podjetnik, ohranil pa bi ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa.
Sindikat Mladi plus: Predlog študentskega s. p. nov instrument prekarnosti
Sindikat Mladi plus nasprotuje predlogu t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika. Kot izpostavljajo, predlog ne predstavlja razvojnega ukrepa za mlade, temveč nov instrument prekarnosti. "Mladi želijo stabilne in varne zaposlitve, ne novih statusov," so zapisali.
Študentski s. p. ne prinaša pravic iz delovnega razmerja, hkrati pa omogoča delodajalcem, da študente izrabljajo kot cenejšo delovno silo. "To je neposredna pot v prekarizacijo in zmanjševanje standardov dela," so kritični v sindikatu.
Kot so dodali, bi imeli študentje samostojni podjetniki manj pravic od kolegov, ki opravljajo študentsko delo.
"Za vse študente delavce veljajo določbe o delovnem času, pravicah do odmorov in počitkov, o prepovedi diskriminacije ter o varnosti in zdravju pri delu. Iz prakse vemo, da prekarni delavci opravijo več ur dela od redno zaposlenih, zato imajo manj prostega časa, odmorov in počitka. Delavce študente pa varuje tudi minimalna urna postavka ter obvezen prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje," so pojasnili.
Študenti samostojni podjetniki bi sami plačevali prispevke po vzoru normiranih s. p., medtem ko jih za študente delavce krije delodajalec prek študentske napotnice. Poleg tega za študente samostojne podjetnike ni varovalke minimalnega plačila, kar znižuje standard mladih delavcev, so dodali.
Študenti bodo po opozorilih sindikata odpirali s. p., po izteku študentskega statusa pa bo delodajalec sodelovanje nadaljeval prek s. p., namesto da bi ponudil redno zaposlitev. "To pomeni izgubo pravic, nestabilne prihodke in povečano tveganje za izgorelost, ki je med mladimi velik problem," so prepričani.
Mladi potrebujejo rešitve za stanovanjsko krizo, ustrezno štipendijsko politiko in urejen dostop do rednih zaposlitev, ne pa nove prekarne oblike dela. Predlog se po opozorilih sindikata ne ukvarja z nobenim od teh sistemskih izzivov.
V Sindikatu Mladi Plus so še zapisali, da ostro obsojajo sprejemanje zakonodaje mimo Ekonomsko-socialnega sveta, ki zagotavlja transparentnost in demokratičnost zakonodajnega procesa.
Študentski s. p. bi bil zavezan za plačevanje pavšalov za zavarovanje za invalidnost in smrt in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Tako kot popoldanski s. p. tudi študentski s. p. na podlagi opravljanja dejavnosti ne bi bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje ter zato tudi ne bi plačeval prispevkov. Vendar bi to veljalo zgolj, če njegovi letni prihodki ne presegajo višine letne minimalne plače. Če bi presegel to mejo, bi se moral iz svoje dejavnosti obvezno polno zavarovati enako kot ostali samostojni podjetniki.
To velja tudi za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - če bi presegel mejo, ne bi bil več zavarovan po svojih starših.
Lahko pa bi koristil ukrep, ki že velja za vse samostojne podjetnike, po katerem bi plačal prispevke, znižane za 50 odstotkov v prvem letu ter za 30 odstotkov v drugem letu poslovanja.
