Brina Kerič
Klub koroških študentov in Zavod za mlade ODRiV je v KMCK Kompleksu organiziral soočenje kandidatov za državnozborske volitve. Dogodek so pripravili z namenom, da mladim omogočijo neposreden stik s kandidati ter odprejo razpravo o ključnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, študente in razvoj Koroške regije. Na soočenje so se odzvali Boštjan Gorenšek (Skupna lista Nova Slovenija, SLS in Fokus Marka Lotriča), Andrej Erjavec (Socialni demokrati), Jure Strah (Levica), Metka Pešl Šater (Gibanje Svoboda) in Stašo Lodrant (Slovenska demokratska stranka). Odsotna je bila Ana Taks (Zeleni Slovenije in Stranka generacij). Kandidati so med drugim predstavili svoje poglede na reševanje problema bega možganov, stanovanjske problematike, pomanjkanje študentskih postelj in ponudnikov študentske prehrane.
Kako zadržati mlade v regiji?
Na Koroškem je beg možganov strukturni problem, saj se mladi po zaključenem šolanju pogosto ne vrnejo domov ali pa službe iščejo čez mejo. "Beg možganov je velik problem, ki smo se ga zavedali že, ko sem bil sam mlad," je dejal Gorenšek. Rešitev med drugim vidi v decentralizaciji. "Če bi se določene institucije prestavile v našo regijo, bi dobili dodatna delovna mesta, tudi za kadre, ki delovnih mest na Koroškem trenutno ne najdejo," razmišlja Gorenšek. Z razvojno kapico bi lahko visokošolane kadre in ostale plačali več, še dodaja. "Za preprečitev bega možganov je najprej potrebno zagotoviti bivalne pogoje," je jasen Erjavec. "Na Koroškem imamo dva odstotka javnih neprofitnih stanovanj, povprečje v Sloveniji je štiri," je dodal. Poudaril je, da je pri reševanju problema bega možganov najprej potrebno spodbuditi gradnjo neprofitnih javnih stanovanj. Rešitev vidi tudi v davčni politiki. "Potrebno jo je začeti snovati takoj, ne bomo je razvili v enem mesecu, niti v enem letu, temveč na daljši rok. Tu moramo na eni strani razbremeniti plače, po drugi strani pa uvesti določene davke, da nadomestimo ta manko. To je davek na premoženje," je opisal Erjavec. Zagotoviti je potrebno tudi sistemske varovalke, ki bodo občane ščitile pred dražjimi cenami energentov, je še dodal. Kot rešitev je navedel tudi ustvarjanje dobrega podpornega okolja za podjetništvo. Da na Koroškem manjka priložnosti, pa je izpostavil Lodrant, ki je izpostavil tudi bližini avstrijske meje. "Zaradi višjih plač naši mladi odhajajo čez mejo," je jasen. Že kot je leta 2022 kandidiral je izpostavil, da bi lahko v kontekstu decentralizacije, razkropili tudi državne institucije. "S takšnimi institucijami bi lahko tudi na tej strani Slovenije zagotovili zanimiva delovna mesta, tudi za tiste kadre, ki morajo zdaj zaradi tega obvezno na delo odhajati v večja mesta," razmišlja Lodrant. Da je prioriteta predvsem zagotovitev dobrih delovnih mest, je izpostavil. Da je pomembno tudi, da je mladim omogočeno, da se šolajo tudi v domači regiji, pa je izpostavila Pešl Šaterjeva. Da mladi niso homogena skupina, ukrepi pa morajo biti ciljno usmerjeni, poudarja Strah. "Eden najboljših ukrepov, ki bo pomagal zadržati del mladih tukaj, so stanovanja za mlade in mlade družine," je prepričan.
Reševanje prvega stanovanjskega vprašanja in položaj študentov
Slovenija ima po zadnjih podatkih primanjkljaj približno 20 tisoč najemnih stanovanj, cene tržnih stanovanj pa so za večino nedosegljive. Koroška regija ima tudi enega najnižjih naravnih prirastov v državi. Kako bi v primeru izvolitve rešili dostop do prvega stanovanja za mlade družine s povprečnimi dohodki? "Več kot bomo zgradili, večja bo ponudba. Če bo večja ponudba, bodo tudi cene najemnin nižje, saj bodo mladi imeli možnost izbire. Verjetno se bo marsikateri najemodajalec odločil za prodajo stanovanja. To je neka ekonomska logika, na podlagi katere bi prišlo do znižanja najemnin in cen stanovanj," med drugim razmišlja Erjavec. Da bi se moral vzpostaviti zemljiški sklad, poudarja. Da predlagajo 95-odstotno poroštvo države za nakup prvega doma, pa med možnimi rešitvami izpostavlja Gorenšek. Da so težava najemnih stanovanj predvsem visoke najemnine, pravi Lodrant, ki možno rešitev vidi v spodbujanju gradnje. "Naša miselnost je, da želimo vsakemu državljanu omogočiti lasten dom," je jasen Lodrant, ki dodaja, da je težava v predolgih birokratskih postopkih. "V zakonodaji moramo to urediti," je jasen. Tudi on predlaga državno jamstvo za mlade družine, da bi se razbremenilo reševanje prvega stanovanjskega problema. "Davka na nepremičnine pod našo vlado ne bo," je jasen Lodrant. Da je bila sprejeta novela stanovanjskega zakona, kjer so prvič prednostna skupina mladi, pa izpostavlja Pešl Šaterjeva. Uvedena je tudi e-gradnja, ki je skrajšan postopek od ideje do realizacije, še dodaja. "Smo za progresivni davek, in sicer na nepremičnine, ki so investicije, ne za dom," poudarja. Da je cilj več stanovanj, stabilne cene in boljša dostopnost, še dodaja Pešl Šaterjeva. "Najemnine so visoke, ker je bivanjskih enot premalo in ker jih marsikdo kupuje v špekulativne namene," razmišlja Strah in dodaja, da zagovarjajo obdavčevanje stanovanj, a ne prva oziroma druga bivalna enota. Da je pri gradnji nujno sodelovanje z občinami, saj ima vsaka svoje lastnosti, še poudarja. V sredini decembra je začel veljati zakon, ki zvišuje subvencijo za študentsko prehrano, koriščenje bonov pa je možno vsak dan. A na Koroškem je le en ponudnik subvencionirane študentske prehrane. Premalo je tudi študentskih postelj. Kako bi kandidati izboljšali položaj študentov? Da je potrebno proaktivno iskanje rešitev, ki bi koroškim študentom zagotovilo več ponudnikov študentske prehrane, je izpostavil Strah. "Študentska prehrana bi se lahko koristila tudi v kuhinji srednje šole na Ravnah na Koroškem. Dobra možnost pa se mi zdijo tudi domovi za starejše," je med drugim predlagala Pešl Šaterjeva. Da so potrebne rešitve pri zagotavljanju študentskih postelj, se strinjajo vsi sogovorniki. Kandidati izpostavljajo, da je pri zadržanju mladih v domači regiji ključna predvsem zagotovitev stanovanj in dobrih delovnih mest.
