Pomlad je pač res mladenka, vse se rodi na novo, je sveže in nežno.
Po eni strani jeseni prav čakam na zgodnejše večere in pozna jutra, ko je noč dolga in nas narava nagovarja, da se ustavimo, umirimo, morda obrnemo navznoter, k sebi in tudi k drugim. Zjutraj brez slabe vesti dlje spim, kajti v obdobju dolgih dni me dnevna svetloba nagovarja, da nimam v postelji kaj početi. Morda je za koga zimska tema moreča ali depresivna, a sam bi jo pogrešal, če je ne bi bilo vsako leto znova. Pa ne mislite, da sem lenobnež, ki rad spi in poseda naokoli. A zima je kot ustvarjena za to.
