Pri Germanih tradicionalno vladata red in disciplina, to že vemo. Enako velja za ureditev sobivanja v večstanovanjskih stavbah. Denimo v Avstriji veljajo stroga pravila hišnega reda, kjer so izrecno prepovedani hrup po 22. uri, moteče vedenje v skupnih prostorih, shranjevanje predmetov na hodnikih ... Če se pravila krši, lahko že upravnik izreče ne le opozorilo, temveč tudi globo ali sproži postopek za odstranitev kršitelja. Tudi v Nemčiji je t.i. "Hausordnung" obvezen dokument, ki prepoveduje nadlegovanje sosedov, fotografiranje ali snemanje le-teh, izvajanje obredov v skupnih prostorih ipd. Pa Švica? Tam veljajo zelo stroga pravila o hrupu, prepovedi pa se nanašajo tudi na uporabo skupnih prostorov za zasebne dejavnosti in shranjevanje predmetov na hodnikih, kršitelji pa lahko prejmejo celo sodno prepoved približevanja objektu. Skupni imenovalec vseh teh pravil je, da torej države urejajo vedenje, ki vpliva na pravice drugih, ne le osebnih lastnosti stanovalcev.
V Sloveniji številne sive cone
Med predlogi vladi se je tako znašla pobuda, da bi se tudi v Sloveniji nekatere sive cone uredile po vzoru zgoraj omenjenih držav. Denimo slovenski zakon o varstvu javnega reda in miru ne ureja posebnosti večstanovanjskih objektov, uporabe skupnih prostorov, ponavljajočih se kršitev, nadlegovanja sosedov in motečega vedenja v skupnih prostorih. Po drugi strani stanovanjski zakon ne določa, kaj točno mora hišni red vsebovati, sankcij za kršitve, upravniku ne daje pooblastil za ukrepanje, ne ureja tudi motečega vedenja in varnosti v skupnih prostorih. Tudi zakon o prekrških izrecno ne vsebuje specifik kršitev v večstanovanjskih objektih. Policija tako lahko ukrepa le v primerih, ko je moten javni red v širšem smislu, ne specificira pa manjših, a ponavljajočih se kršitev. Ne nazadnje v Sloveniji niti ni jasno določeno, kaj je dovoljeno na hodnikih, kaj je prepovedano v kolesarnicah, ali je dovoljeno shranjevanje predmetov, izvajanje obredov in glasno vedenje v skupnih prostorih ...
Hišni red niti obvezen ni
Bi bilo treba torej določena pravila izrecno zapisati? V Sloveniji denimo niti ni obvezno sprejetje hišnega reda. "Je pa priporočljivo," ugotavljajo na ministrstvu za solidarno prihodnost: "Z njim se namreč določijo temeljna pravila sosedskega sožitja." Z njim se tako definira hišni mir (omejitve uporabe naprav po določeni uri ipd.), uporaba skupnih delov, grobe kršitve, ki so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe, način ugotavljanja in odprave kršitev, pogoji za bivanje domačih živali ... Vsebina hišnega reda se lahko po potrebi dopolnjuje in spreminja na predlog enega ali več etažnih lastnikov, pri čemer je njihov predlog sprejet, če zanj glasujejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
A čeprav je le priporočljiv, se na ministrstvu za solidarno prihodnost ne strinjajo o močno pomanjkljivi ureditvi medsosedskega sožitja v večstanovanjskih stavbah v Sloveniji: "Hišni red namreč ni zgolj seznam želja, ki ga sprejmejo lastniki posamezne večstanovanjske stavbe. Hišni red se praviloma izobesi na vseh oglasnih deskah stavbe in določa osnova pravila bivanja v skupnosti stanovalcev večstanovanjske stavbe - ker so ta pravila zapisana in javno objavljena na oglasni deski, se seveda pričakuje, da bodo stanovalci ravnali v skladu s sprejetimi določili hišnega reda."
V skrajnem primeru - tožba
In če se hišnega reda ne upošteva? "Za izvajanje pravil hišnega reda so v prvi vrsti odgovorni stanovalci sami (lastniki stanovanj, najemniki)," odgovarjajo na ministrstvu: "Sicer pa je ena od vsebin hišnega reda tudi opredelitev načina ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda. Že hišni red sam mora torej določiti, kako se bo opomnilo kršitelja ter seveda predhodno ugotavljalo njegovo kršitev."
Kot dodajajo, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec hišnega reda (ob ustnem opominu) pisno opomni: "V primeru grobih kršitev hišnega reda pa je mogoča tudi uporaba instrumenta izključitvene tožbe. Seveda etažnim lastnikom v primeru medsebojnega vznemirjanja ostane tudi motenjska tožba, saj morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode."
Kako ukrepa policija?
A saj vemo, kako je s tožbami ... Potrebna sta čas in denar, rezultat pa je vprašljiv. Ali - in kako - se da kršitve hipoma razrešiti s policijo? Iz ministrstva za notranje zadeve odgovarjajo, da lahko policija ukrepa v stanovanjskih objektih, "kadar ravnanje posameznika pomeni hujšo ali ponavljajočo se motnjo javnega reda in miru, na primer pri prekomernem povzročanju hrupa in v primerih, ko je ogrožena varnost ljudi ali premoženja." V teh primerih policija razpolaga z zakonskimi pooblastili za izvedbo ukrepov, kot so opozorilo, odreditev prenehanja ravnanja in vodenje prekrškovnega postopka z izdajo globe, ki so za posameznika določene v razponih od 200 do 1200 evrov. A pozor! Ni vse prekršek za policijo: "Hkrati veljavna ureditev jasno ločuje med ravnanji, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru, in vsakodnevnimi sosedsko-bivalnimi vprašanji. Policija nima pristojnosti za nadzor nad spoštovanjem hišnega reda, ki se nanaša na dopustnost rabe skupnih prostorov, reševanje manjših sporov med stanovalci, kadar ti ne izpolnjujejo elementov za prekršek ali kaznivo dejanje."
Prav zato je ukrepanje policije lahko oteženo v primerih manjših in ponavljajočih se motečih ravnanj, če z ukrepi policije ne bi bilo mogoče doseči dolgoročno sprejemljivega ravnanja stanovalca. V tem primeru je treba uporabiti druga pravna sredstva, kot so ukrepanje prek upravnika in etažnih lastnikov, uveljavljanje civilnopravnega varstva po stanovanjski ali stvarnopravni zakonodaji, po potrebi pa tudi s sprožitvijo ustreznih sodnih postopkov ali uporabo alternativnih oblik reševanja sporov, kot je mediacija.
