Šolska prehrana: Ni vse tako, kot bi moralo biti

"Ponosni smo lahko, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki imajo zakonsko urejeno in sistemsko organizirano šolsko prehrano. Dnevno se v vzgojno-izobraževanih ustanovah pripravi nad 680 tisoč obrokov. V osnovnih šolah malico prejema več kot 180.000 otrok oziroma 98 odstotkov osnovnošolcev. Šolska kosila pa uživa več kot 149.000 osnovnošolcev, kar je 80 odstotkov otrok," je na nedavnem posvetu Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti organizirane prehrane otrok in mladostnikov, ki ga je pripravil Zavod RS za šolstvo, uvodoma dejala Irena Simčič z omenjenega zavoda. Po njenih besedah je tak delež otrok, ki uživajo malico in kosilo, kakovosten napredek, saj je še pred desetletjem imelo šolsko kosilo manj kot tretjina otrok. Ker šole zaradi večjega števila obrokov nabavijo več živil, in sicer letno za 140 milijonov evrov, pomembno prispevajo k domači prehranski industriji. Simčičeva je še postregla z dejstvom, da malokdo ve, da s ceno kosila, ki je 2,5 evra, vzgojno-izobraževalne ustanove pokrijejo vse stroške živil in še plačilo delavca. "Organizirana šolska prehrana je torej najbolj učinkovit in najbolj racionalen način za ustrezno prehrano mladostnikov," je še izjavila Irena Simčič.

Plačale eno kakovost, dobile drugo

Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja je poudaril, da se na splošno v zadnjih letih kakovost jedilnikov v šolah in vrtcih izboljšuje. A kljub temu se še vedno na njih pojavljajo sladkani jogurti, pudingi, sladko pekovsko pecivo. Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak pa je med drugim predstavila ugotovitve lanskega nadzora glede kakovosti in označevanja sadja in zelenjave, ki se prodajata v vrtčevske in šolske kuhinje. Če so ugotovili nepravilnosti oziroma ob podanem sumu na nepravilne navedbe porekla, so sledili pregledi korak nazaj - pri dobaviteljih sadja in zelenjave. Pod drobnogled so vzeli 20 dobaviteljev in ugotovili največ napak pri jabolkih, česnu, solati, papriki in korenju. Ugotovili so denimo neskladno kakovost. "Kar pomeni, da so šole plačale eno kakovost, dobile pa drugo," je pojasnila Bizjakova. Prav tako so ugotovili, da so bila nekatera živila bila brez kakršnih koli označb na embalaži ali so bile te celo v tujem jeziku. "Če ni oznake, živila ne morete kontrolirati," je udeležence posveta, med katerimi so bili organizatorji prehrane, še opozorila Andreja Bizjak. Ob tem je dejala, da so vzorčili tudi sadje in zelenjavo, ki naj bi bili ekološki, in naleteli na jabolka, ki so vsebovala fitofarmacevtska sredstva.

Za več lokalne in ekološke hrane

Inšpektorji so se lotili tudi nadzora nad transmaščobami (TMK). Vzeli so vzorce jušnih kock, pekovskega peciva, slanih prigrizkov in margarine kot surovine za pekovske izdelke. Preseženo vrednost TMK je imel vzorec jušne kocke.
Posveta se je udeležil tudi Tomaž Poredoš s Pediatrične klinike Ljubljana. Po njegovem se število otrok z medicinsko predpisano prehrano v vrtcih in šolah povečuje, kajti število otrok z medicinsko diagnozo določenih skupin narašča (na primer sladkorna bolezen tipa 1, alergija na hrano, redke bolezni). Da je treba vključiti v sistem šolske prehrane več lokalne in ekološke hrane, pa je ocenila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in si želi tudi nadzor nad tem. V Sloveniji imamo po njeni oceni skrb vzbujajoče slab odnos do kmetijstva in kmetovanja, najmlajšim je treba privzgojiti odnos do tega, da hrana pride s kmetije in da kmet poskrbi za to, da je hrana varna in kakovostna.