
Dvorana v Tolminu je bila prepolna, mnogo jih je ostalo tudi brez vstopnic, a projekcije filma bodo še sledile. Sicer gorenjski dvojec Rožle Bregar, mednarodno priznani režiser in direktor fotografije, in Rok Rozman, kajakaš, biolog in naravovarstvenik, je tri leta pripravljal prav poseben film o Soči, natančneje o ljudeh, ki so se upali postaviti po robu nekdanji oblasti v 70. letih prejšnjega stoletja in tudi s čisto diverzantskimi akcijami domačine spodbuditi k uporu. Soča je bila rešena pred jezovi, enako tudi doline nad Kobaridom, kjer bi bile vasice danes le še bled spomin. Potopljena dolina bi po prepričanju takratnih oblasti ponujala poleg elektrike še priložnost za turizem.
Leta kasneje se je izkazalo, da imajo turisti radi reko prav takšno, kot je, domačini pa imajo radi denar od nje. In znova je Soča pred izzivom, njegovo reševanje pa bo bolj kompleksno, kot je bil upor proti gradnji jezov, ki je osrednja tema Junakov Soče. In tudi po premieri filma so taisti junaki, tokrat z odra ne s platna, sporočili: Soča je nacionalni zaklad, naj to ostane. "Večina ljudi v Sloveniji sploh ne ve, da bi lahko bila Soča v celoti pod akumulacijami in da jo je rešila peščica ljudi. To se mi je zdela ogromna krivica. Tem ljudem bi morali postaviti spomenik," pravi Rok Rozman o junakih Soče – Zdravku Likarju, Mladenu Bergincu, Žarku Mlekužu in Zoranu Rutarju.
Turisti so postali nezahtevni porabniki
Soča tako ostaja edina nepregrajena reka v Alpah in ena najlepših rek na svetu, ki pa jo danes "molzejo, kakor le lahko", tako Rozman. Če je sprva pritegnila adrenalinske navdušence, gornike, pohodnike, je danes njen obiskovalec po pravilu instant turist. In če so nekoč želela dobiček iz nje iztiskati velika elektropodjetja, danes to počno kar domačini sami. Danes vasi razprodajajo same sebe. Rok Rozman: "Zelo preprosto je: dobri časi ustvarijo šibke ljudi, šibki ljudje ustvarijo slabe čase, nato se krog ponovi. Časi so preveč ugodni in vsi bi radi brez napora kovali velike zaslužke. Vrednote so se razgubile, zato danes tudi ljudje ob Soči razmišljajo: 'Če ima sosed toliko apartmajev, hotel in dvanajst raftov, zakaj ne bi imel še jaz? Če ima on BMW X6, bom imel jaz X7,' čeprav nobeden od njih tega zares ne potrebuje in je Fiat Panda povsem primeren za te hribe. Pohlep je problem. Ljudje postanejo pohlepni, ko so izpostavljeni nerealni tekmovalnosti, saj lahko danes s premalo napora dobimo preveč. Ko tak koncept preneseš na vas, se stvari porušijo, saj so na vasi vajeni garati za tisto, kar imajo. Vas se je navzela mestnih navad in nastal je kaos."

Pred dvema letoma so v Soški dolini našteli več kot dva milijona nočitev, letošnja številka pa je zagotovo rekordna. Govorimo o škodi, ki je že zelo očitna, letos se je namreč poplavi turistov pridružila še suša v rečnem koritu. "Letos je bilo stanje katastrofalno. Rafti so dobesedno drseli po kamnih, pa so vseeno pluli. Turisti so postali nezahtevni porabniki. Pred dvajsetimi leti so v to dolino prihajali naravovarstveno zavedni obiskovalci, ki so prostor spoštovali: dobri pohodniki, ribiči, kajakaši, padalci. Danes prihajajo predstavniki masovnega turizma, ki jim je pomemben le dober posnetek na družbenih omrežjih – Instagram turisti. To se odraža v njihovem odnosu do okolja. Ponudniki storitev se tega zavedajo in jim prodajajo rafting tudi takrat, ko ima Soča pretok le šest kubikov, kar pomeni, da je treba večkrat prehoditi strugo peš. Turistom to ni mar, saj imajo fotografijo z vode, ostalo pa jim ni pomembno. Zato je stanje postalo nevzdržno."
Hidroelektrarne še niso rekle zadnje
Okoli tri leta raziskovalnega dela so ustvarjalci porabili za brskanje po arhivih, pogovore z ljudmi, ki so takrat prispevali k ohranitvi reke, snemanje izjemnih kadrov narave in zvoka, pri čemer niso uporabljali umetne inteligence, so poudarili, ko gre za zvok, pa je iz arhiva le zvok katrce in fička, vse drugo so posneli sami. Srhljivi so tudi grafični prikazi potopljenih dolin, če bi se realizirala hidroelektrarna pri Kobaridu. Kajti izginilo bi vse nad in pod mestecem. Enako veličastna je glasba izpod glasbil, nikogar drugega kot bratov Kutin, Bakaline Velike torej.

Rok Rozman in Rožle Bregar že dolgo varujeta reke na vse načine, od organiziranja protestov do sedaj prevladujočih unikatnih dokumentarcev o unikatni naravi. "Z iniciativo Balkan River Defence smo se začeli ukvarjati pred točno desetimi leti, s problematiko zajezovanja rek v Evropi. V Evropi ne moreš nikjer drugje več zajeziti reke kot na Balkanu ali v našem delu Alp, ker je drugje že vse zajezeno. Poskusili smo že vse. Danes, ko sem gledal film, sem razmišljal o tem: poskušala sva posneti film, ki govori o aktivizmu (The Undamaged), ki je pozival k aktivizmu. Potem je Zgodba Save prikazala, kako veslamo in zakaj nam je sploh mar za reke, da bi nas ljudje razumeli. S tem filmom pa sva pokazala, kako so se tega lotili v časih, ki so bili petdesetkrat manj primerni za upor, pa so vseeno poskusili in jim je uspelo," pravi Rozman.
Naj še mladi kaj naredijo
Po vseh letih od športnega kajakaštva in biologije, številnih bojev za reke, film o ljudeh, ki jim je uspelo rešiti reko. Rozman in Bregar: "Pri nama se dogaja evolucija razumevanja tega problema. Ne vem, ali je razlog v tem, da sva preizkusila že vse živo, pa nič ne deluje, ali pa sva postala starejša in se nama ne da več skakati naokoli s transparenti. Rada bi navdušila mlajšo generacijo, da še oni kaj naredijo. Junaki Soče so bili študentje v času socializma, ampak to, kar so počeli, ni bila šala. Danes lahko počneš vse, nihče ti ne bo nič naredil, pa ne naredimo nič. Oni pa so takrat tvegali. Prvič, takrat ni šel študirat vsak, temveč zelo redki, in tisti so nosili odgovornost, da nekaj ustvarijo. Ko so dobili službo, so jo zaradi takih stvari lahko izgubili. Tvegali so vse zaradi nečesa, kar se jim je zdelo prav. To je bil romantičen vzgib, čeprav so imeli tudi tehnične argumente. Vztrajali so z glavo skozi zid in na koncu jim je uspelo. Sporočilo tega filma je, da se splača vztrajati, če nekaj resnično razumeš in misliš, da je prav – ne le, če o tem razmišljaš pet minut, ker ti je dolgčas. Če nekaj resonira s tabo, kot je z njimi, pojdi in naredi."
Andreja Kutin









