
Zaposlitvene napovedi ostajajo pozitive. 49,4 odstotka delodajalcev tako namerava več zaposlovati kot odpuščati. Po izrazitem padcu plačnih napovedi v drugi polovici lanskega leta, ko je zvišanje plač napovedovalo 28,7 odstotka delodajalcev, se v prvi polovici 2026 znova kaže večja pripravljenost na zvišanja. Napoveduje jih 65,1 odstotka anketiranih delodajalcev. Kot razlog za to jih več kot polovica navaja inflacijo in zadrževanje trenutnih zaposlenih, so izsledke danes povzeli v Manpowerju.
Kljub temu pa ostajajo dvigi pretežno zmerni in premišljeni, večinoma so predvideni v višini do pet odstotkov, so navedli. Trije odstotki tistih, ki načrtujejo zvišanje, jih bo plače dvignilo vsem zaposlenim, "kar kaže na prizadevanja za ohranjanje notranje pravičnosti in stabilnosti ekip".
Medtem pa tretjina podjetij sprememb plač ne načrtuje, najpogosteje zaradi že izvedenih zvišanj v preteklem letu ali zaradi negotovih gospodarskih razmer.
Prav tako 89 odstotkov sodelujočih v raziskavi ne predvideva bistvenih sprememb glede dodatnih ugodnosti ali finančnih spodbud. Med ugodnostmi, ki jih že sedaj ponujajo v podjetjih, pa so v približno 70 odstotkih izpostavili jubilejne nagrade, dogodke za poglabljanje vezi med zaposlenimi in druženja zanje ter nagrade za delovno uspešnost.
Povprečna fluktuacija zaposlenih je lani znašala 9,8 odstotka, kar je manj kot 11,3 odstotka leto prej, a še vedno pomeni pomemben izziv za delodajalce, tudi kaže raziskava. Najpogostejši razlog za odhode ostaja boljše plačilo pri konkurenčnih podjetjih (39 odstotkov), sledijo upokojitve (36 odstotkov) in neugodni delovni pogoji (22 odstotkov).
"Podatki kažejo, da zgolj zviševanje plač ni dolgoročna rešitev, saj bodo podjetja morala več pozornosti nameniti tudi razvoju kadrov, delovnim pogojem in kakovosti vodenja, ki so prav tako pogosti razlogi za odhode zaposleni," so ob tem izpostavili avtorji raziskave.
Slovenski delodajalci pa tudi v prvi polovici 2026 ohranjajo optimizem pri zaposlovanju. 49,4 odstotka jih namerava v prvi polovici 2026 več zaposlovati kot odpuščati, medtem ko jih 4,7 odstotka načrtuje več odpuščanj kot zaposlitev. 33,5 odstotka jih ne predvideva sprememb pri zaposlovanju, 12,4 odstotka pa jih je še neodločenih glede prihodnjih zaposlitvenih namer.
Najbolj optimistični glede zaposlovanja so v panogah gradbeništva, informacijskih tehnologij ter bančništva, financ in zavarovalništva.
V oglasih za delo brez podatka o višini plače
Raziskava se v luči prihajajoče evropske direktive dotika tudi plačne transparentnosti. 72 odstotkov podjetij plačnih razponov v oglasih za delo še ne objavlja ali pa jih objavi zgolj včasih (13 odstotkov). Vedno ali vsaj pogosto pa to stori 15 odstotkov podjetij.
Podobno previden je tudi pristop k notranjemu komuniciranju o plačah, ugodnostih in napredovanju, saj ga največji, 43-odstotni delež delodajalcev, opredeljuje kot delno transparentnega, kar pomeni, da delijo splošne informacije o plačni politiki, ne pa konkretnih podatkov. Pri 15 odstotkih podjetjih transparentnosti ni, so povzeli v Manpowerju.
Čeprav se več kot tretjina podjetij že delno pripravlja na zahteve direktive, jih skoraj 15 odstotkov z obveznostmi še ni seznanjenih, 40 odstotkov pa je nepripravljenih in šele v fazi načrtovanja, so sklenili.
V najnovejšo Manpowerjevo raziskavo Trendi gibanja plač in zaposlovanja je bilo vključenih okoli 200 podjetij iz Slovenije z različnim številom zaposlenih in iz različnih panog.









