Uroš Esih
V času, ko se približuje vrhunec kampanje za evropske volitve - uradna se bo začela konec naslednjega mesca -, je predsednik vlade Marjan Šarec, ki je na evropske volitve poslal samostojno listo stranke LMŠ, presenetil z odločitvijo, da se ni odločil za ponudbo Evropskega parlamenta (EP), da bi nastopil na njegovem plenarnem zasedanju prihodnji teden v Strasbourgu in predstavil svojo vizijo prihodnosti EU.
Iz kabineta predsednika vlade so včeraj pojasnili, da so novembra lani predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju posredovali vprašanje, ali bi bilo seznam govornikov možno razširiti tudi z novim predsednikom slovenske vlade. Tajani je namreč novembra 2017 predsednike vlad držav članic EU pozval, naj v EP predstavijo svoje poglede glede prihodnosti EU. Do zdaj je to storilo 19 od 28 evropskih voditeljev, dva pa naj bi to storila še aprila, na zadnji seji EP v tem mandatu. Odziv Tajanijevega kabineta so v Šarčevem kabinetu prejeli februarja, ko je bil slovenski strani posredovan neformalni predlog, da bi Šarec Evropski parlament lahko nagovoril konec marca oziroma v aprilu.
Za Novakovo škandalozna odločitev
"Moj govor v EP v tem času bi bil lahko razumljen kot predvolilni. Tisti, ki mi danes očitate, ker ne bom imel govora, bi mi v nasprotnem primeru očitali prav to. Za nagovore bo še priložnost, saj nas čaka predsedovanje leta 2021," je svojo odločitev sporočil Šarec, političnim konkurentom na evropskih volitvah pa je ob tem zaželel srečo. Njegova odločitev je presenetljiva, saj je nastop priložnost za nagovor širšega evropskega občinstva, saj zasedanja v Strasbourgu redno spremlja okoli 300 novinarjev iz držav EU in sveta. Samo Pisarna EP v Sloveniji bo na plenarno zasedanje EP, na katerem je bil predviden Šarčev govor, peljala okoli 20 novinarjev.
Stroka: Šarčev argument ni kredibilen
Ana Bojinović Fenko, profesorica na katedri za mednarodne odnose FDV: "Iz zunanjepolitičnega vidika ta poteza ni dobra, ne prinaša koristi državi, ampak stroške. Ocenjujem, da je slabo, da neka država, ki nima tehtnega razloga za to, zavrne govor predsednika vlade v EP. Slovenija ne določa toka razprave in dnevnega reda razprav v EU, zato argumenta predsednika vlade, da bo večji učinek njegovega nastopa v novem sklicu parlamenta, ne morem strokovno podpreti. Ta argument ni kredibilen in nima realne teže. Slovenija ne bo imela kot država v novem sklicu EP večjega vpliva. Zdaj so razmere v EU odločilne, ne le zaradi evropskih volitev, ampak tudi zaradi vprašanja, v katero smer se bo nagnila reforma EU in kaj bo z brexitom. Do teh ključnih evropskih vprašanj je zagotovo dobro, da bi se država pozicionirala. Poleg tega pa se je treba vprašati, ali so stališča predsednika vlade usklajena znotraj države. Menim, da tudi zunanje ministrstvo v takšni potezi predsednika vlade Šarca ne vidi koristi."
Slovenija izgublja ključne diplomatske bitke?
Dobri poznavalci delovanja EP, ki ne želijo biti imenovani, so nam povedali, da ni nujno, da bo novi predsednik EP ohranil Tajanijevo prakso predstavitve pogledov najvišjih predstavnikov držav članic EU. Prepričani so, da je Šarec zamudil priložnost, da nastopi v evropskem prajmtajmu, ko bi bila pozornost še posebno velika zaradi prelomnih trenutkov, v katerih je EU. Kar nekaj pa je bilo tudi kritičnih primerjav s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem, ki je evropski javnosti učinkovito predstavil hrvaška enostranska stališča glede nespoštovanja arbitražne razsodbe. "Namesto da bi suvereno predstavili naš pogled na izzive EU, se skrivajo, Slovenija pa tako izgublja ključne diplomatske bitke," je evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič izpostavil, da ne razume naših predsednikov vlad: "Najprej je možnost, da nagovori EP zavrnil takratni predsednik Miro Cerar, zdaj pa še aktualni." Cerar mu je odvrnil, da trditev, da je zavrnil vabilo, absolutno ne drži: "Svojo vlogo na evropski ravni sem opravljal proaktivno, tako kot jo tudi danes."
