
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa pri majhnih otrocih, medtem ko pri večjih otrocih in odraslih večinoma povzroča blažja prehladna obolenja. Nevarnosti, da se pri njih razvije težja oblika okužbe z RSV (npr. pljučnica), so še posebno izpostavljeni prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično pljučno boleznijo in otroci s hujšo prirojeno srčno napako.
Približno dve tretjini dojenčkov se z RSV okužita v prvem letu življenja, do drugega leta starosti pa skoraj vsak otrok. V državah z zmernim podnebjem se okužbe z RSV najpogosteje pojavljajo jeseni do pomladi.
Virus je zelo nalezljiv, med ljudmi se prenaša s kapljicami, ki se sproščajo v zrak, ko okužena oseba govori, kašlja ali kiha. Virus se lahko širi s telesnimi stiki, na primer s poljubljanjem med starši in otroki. Kadar okužene kapljice iz ust ali nosu pristanejo na površinah, ki se jih dotikajo drugi ljudje, ti lahko prenesejo virus na svoje roke in se okužijo, ko se dotaknejo nosu, ust ali oči. To je pogost način prenosa pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj se dotikajo okuženih površin in igrač ali jih dajejo v usta.

Poslabšanje, če se virus razširi v pljuča
Znaki okužbe se običajno pojavijo dva do osem dni po okužbi. Sprva se lahko bolezen kaže kot prehlad z zvišano telesno temperaturo, vodenim izcedkom iz nosu in drugimi simptomi prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča. Pojavi se lahko suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, pomodrevanje in tudi daljši dihalni premori.
Blagi primeri respiratornega sincicijskega virusa običajno ne potrebujejo zdravljenja, saj bolniki po nekaj dneh spontano okrevajo. Pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev, je za spremljanje dihanja in koncentracije kisika morda potrebna bolnišnična oskrba. V težjih primerih lahko bolnišnično zdravljenje vključuje podporno oskrbo, podporo dihanju in protivirusna zdravila, skupaj s posebnim zdravljenjem morebitnih zapletov.
V nekaterih primerih lahko zdravnik otrokom, mlajšim od dveh let, predpiše zdravila, vključno s protivirusnimi zdravili, da se zmanjša tveganje za težek potek bolezni.
Preprosti preventivni ukrepi
Kot starši lahko z nekaj ukrepi pomagate zmanjšati tveganje za okužbo z RSV tako doma kot zunaj doma:
• preden primete otroka, si roke umijte s toplo vodo in z milom;
• če ste prehlajeni ali imate vročino, morate vedeti, da lahko s poljubljanjem dojenčka okužite z RSV - dojenčka zato raje samo nežno objemite ali ga pobožajte po glavi;
• sorojenci in drugi ljudje, ki so prehlajeni ali imajo vročino, naj se ne približajo dojenčku;
• otroka ne jemljite s seboj tja, kjer je veliko ljudi (v vrtce, nakupovalna središča, na velika družinska srečanja …);
• če imate doma novorojenčka, je priporočljivo, da starejši sorojenec ne obiskuje vrtca, saj lahko prinese RSV domov;
• do drugega meseca otrokove starosti odsvetujemo obiske;
• v bližini otroka ne kadite, tudi drugim prepovejte kajenje v stanovanju oziroma hiši.
Preventiva tudi s cepljenjem
Evropska unija je leta 2023 odobrila prvo cepivo proti RSV, ki je primerno za zaščito dojenčkov do šestega meseca starosti in za starejše odrasle. Za zaščito dojenčkov v prvih mesecih življenja se cepljenje proti RSV opravi pri nosečnicah. Ko je nosečnica cepljena proti RSV, v njenem telesu nastanejo protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na plod. Prenesena protitelesa lahko dojenčka ščitijo pred okužbo z RSV in zapleti do približno šest mesecev po rojstvu. Cepljenje hkrati zaščiti tudi nosečnico pred boleznijo in s tem zmanjša verjetnost, da bi po porodu okužbo prenesla na novorojenca. Od lani je tovrstvo cepljenje za nosečnice in starejše osebe na voljo tudi pri nas. Za nosečnice je brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Splošni preventivni ukrepi so enaki kot pri večini drugih respiratornih virusov: pogosto umivanje in razkuževanje rok, pokrivanje nosu in ust ob kihanju ter izogibanje stikom z drugimi bolniki.






