Bogdan Biščak, Dušan Keber, Andrej Pleterski, Igor Pribac in Brigita Skela Savič, ki so s tožbo od vrhovnega sodišča zahtevali razveljavitev rezultatov referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so minuli četrtek vložili na ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to zavrnilo njihovo tožbo. "Menimo, da gre v obravnavanem primeru za zadevo, ki ima tako izjemen pomen za zagotavljanje demokratičnosti bodočih referendumov, da potrebuje presojo najvišje sodne instance v državi," so prepričani tožniki. Ustavno pritožbo ss vložili zaradi kršitve pravice do enakega varstva pravic ter kršitve pravice do pravnega sredstva. Kršitev prve pravice utemeljujejo s tem, da je vrhovno sodišče pri zavrnitvi tožbe uporabilo strožji kriterij kot v dotedanji sodni praksi, ne da bi ta odstop od sodne prakse kakorkoli utemeljilo. Kršitev druge pa s tem, da si izrek sodbe vrhovnega sodišča in njena obrazložitev nasprotujeta, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi katere se sodba nujno razveljavi.
Spomnimo, vrhovn sodišče je tožbo omenjenih tožnikov zavrnilo z argumentom, da tožniki, kljub nekaterim ravnanjem, ki predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje, niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, zato je tožbo zavrnilo. Tožbo so Biščak, Keber, Pleterski, Pribac in Skela Savič vložili zaradi prepričanja, da ravnanje Rimokatoliške cerkve in Zdravniške zbornice Slovenije med referendumsko kampanjo ni bilo v skladu z zakonom. Vrhovni sodniki so pri zdravniških organizacijah kot kršitev prepoznali izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.
Pri verskih organizacijah pa so vrhovni sodniki jasno ločili med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju "PROTI", zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.
A kljub omenjenim nepravilnostim so vrhovni sodniki presodili, da tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma.
