Razstava Vike Potočnik in Braneta Širce v Mariboru: Kdo so preslišani?

Nekdanja mladinska funkcionarka v času Jugoslavije, v času samostojne Slovenije pa poslanka in ljubljanska županja, pedagoginja prleških korenin Vika Potočnik si tretje življenjsko obdobje skuša zapolniti tudi z družbeno angažiranim ukvarjanjem z umetnostjo. V Vodnem stolpu v Mariboru je tokrat skupaj s slikarjem Branetom Širco pripravila razstavo skulptur in poslikav Preslišani. "Vsak od nas je preslišan, najbolj pa tisti, ki živijo na družbenem robu, ki jih je preglasil ropot vojne in umirajo pred nami, njihov klic na pomoč pa so preglasile puške in orožje. Preslišani pa so tudi vsi klici v svetu, naj se morije ustavijo," pravi Vika Potočnik, avtorica kipcev. 

V preteklosti je skulpture posvetila izkoriščanim prekarnim delavcem in ukrajinskim ženskam. Prav ženske in njihove pravice so še zmeraj v ospredju njene pozornosti. "Ženske, ki jih ne vidimo in ne slišimo, so zlorabljene, pa ne samo spolno, ampak tudi na delovnih mestih, na polju ... V Sloveniji imamo še veliko za postoriti pri vzajemnosti med družbo in žensko ter med žensko in moškim," izpostavi. Z Branetom Širco razstavljata 20 del, njegove so slike na vrečah, ki služijo pri tovorih. Slika nevidne, izgubljene v množici, ki hodijo drug mimo drugega in "molče kričijo".

Z umetnostjo se pedagoginja in političarka nikoli ni profesionalno ukvarjala, a je bila zanjo vselej impulz, ki jo je spodbujal k razmisleku, idejam in rešitvam. "Zame je kultura moje srce, ki poganja moje razmišljanje," pravi. Z deli pa se skuša politično opredeljevati in odpirati aktualna vprašanja. Ko je odprla razstavo, so maturanti te generacije začeli pisati esej na temo romanov Draga Jančarja in Edvarda Kocbeka, hkrati pa je potekala kampanja za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke, ki ga vidi kot največjo sramoto, "saj je kultura temelj vsak družbe, o katerem ima modra politika soglasje". Razstav je imela doslej čez deset, začela je prav v času upokojitve pred tremi leti v Mariboru - tedaj v Sodnem stolpu, razstavljala je tudi že v domači Prlekiji. Sicer zase meni, da se mora še veliko naučiti. 

Kje ustvarja? Kar v domači kuhinji, ki se je spremenila v atelje. Iz gline, ki je posebej ne "lišpa", ukvarja se tudi z grafiko, obiskuje slikarsko šolo. 

V času našega pogovora z njo v Večeru iz leta 2022 je že divjala rusko-ukrajinska vojna, nato se je začel še genocid v Gazi. Takrat je nasprotovala motu "orožje nam dajte", a so se razmere medtem samo še poslabšale. Zdi se, da Evropa ob vojni na njenih mejah in grožnji z vzhoda ne vidi drugega izhoda. "Na žalost. Ampak ne bi rekla, da Evropa ne vidi izhoda, temveč da so njeni politični predstavniki namesto zagovarjanja dialoga in iskanja skupnih rešitev sedli na drugi vlak, kjer samo še kričijo o potrebah po orožju. V tem vidim tudi pritisk orožarske industrije, za katero stojijo multinacionalke in kapital, ki bodo pritiskali, dokler ne bodo izpraznili skladišč. Na žalost pa Evropska unija, ki ji je zdaj jasno, da nima veliko zaveznikov, zamuja, da bi vodila zelo jasno mednarodno politiko," še meni avtorica. Razstava bo odprta do 6. junija.