Protipotresni ukrepi: Prenova večstanovanjskih stavb naj bo celovita

Po ocenah strokovnjakov s področja potresnega inženirstva v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah živi od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. Ljubljana z okolico je zaradi gostote naseljenosti in starega stavbnega fonda potresno najbolj ranljiva. Prenova večstanovanjskih stavb naj bo celovita, vključuje naj tudi izboljšanje potresne in požarne varnosti, je na dogodku o varnosti večstanovanjskih stavb v organizaciji Zavarovalnice Triglav povedala Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).

Potresno najbolj ranljive so stavbe, ki so bile dograjene pred  letom 1965, ko sploh še ni bilo predpisov o potresno varni gradnji. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je povedal, da potresna ogroženost ne velja samo za ljubljansko kotlino, ampak za celotno območje od severozahoda do jugovzhoda države, kjer živi milijon ljudi. Zadnji hujši potres smo imeli v Sloveniji pred 130 leti, naslednji se lahko zgodi že jutri ali pa šele čez 100 let. Potresna sanacija stavb je naloga, ki se je bo treba lotiti, saj le potresno odporne stavbe zmanjšajo število žrtev in premoženjsko škodo, je povedal Šestan.

Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije, je izpostavil, da je v večstanovanjskih stavbah več lastnikov in to je problem pri odločanju. Ko upravniki s strokovnjaki pridejo do določenih rešitev, pri odločanju o izvedbi trčijo ob želje in interese etažnih lastnikov. Ker je potresna sanacija stavb zelo draga, je soglasje lastnikov zelo težko dobiti.

Ob dragi sanaciji bi etažne lastnike preselili

V zadnjih 15 letih smo v Sloveniji stavbe zelo intenzivno energetsko sanirali, tudi zato ker so bile spodbude z nepovratnimi sredstvi zelo močne, najpomembnejši motiv pa je bil prihranek pri stroških za ogrevanje, je spomnil Urevc. To je bil zelo velik investicijski cikel, ki na določenih območjih sploh še ni zaključen. Zaradi tega je precej optimistično pričakovati nova vlaganja, saj so finančni viri omejeni, je poudaril. Potresna sanacija je izredno draga. Zahteva praktično preselitev etažnih lastnikov. "Bodimo realni, skoraj nemogoče je pričakovati, da bi se zanjo odločili etažni lastniki sami. Skoraj zagotovo bo potrebna intervencija države in verjetno bo treba zagotoviti tudi denar," je povedal Anže Urevc.

V večstanovanjskih stavbah sicer največ škode povzroči izliv vode, ugotavljajo v Zavarovalnici Triglav. Proti temu tveganju je večina večstanovanjskih stavb zavarovanih, ker gre za zelo pogosto škodo. Proti potresu in poplavam jih je zavarovanih malo tudi zato, ker gre za naravne nesreče, ki niso pogoste. "Na nobeno od naravnih nesreč večstanovanjske stavbe niso imune, prizadenejo jih lahko potres, poplave, vihar, toča," je povedal Uroš Metličar, direktor službe za premoženjsko škodo v Zavarovalnici Triglav. Večstanovanjskih stavb je v Sloveniji 20 tisoč do 25 tisoč, od tega jih je 30 do 50 odstotkov nezavarovanih.

Anže Urevc je dodal, da zavarovanje samo za izliv vode ne obstaja, osnovno je požarno zavarovanje, ki mu je mogoče dodati druga tveganja. Za sklenitev požarnega zavarovanja za večstanovanjski objekt upravniku večinoma uspe zbrati dovolj glasov etažnih lastnikov tudi zato, ker so premije vzdržne.

Zamujena priložnost ob energetskih sanacijah?

Meta Kržan je glede preverjanja odpornosti stavb povedala, da je za obstoječe stavbe najprej potreben pregled projektne dokumentacije za prvotno gradnjo in potem za vse prenove. Potem sledi pregled stavbe na terenu in ugotavljanje ujemanja s projektno dokumentacijo, zaznava posegov, ki niso evidentirani, saj ti običajno negativno vplivajo na potresno varnost. Naloga ZAG je potem še priprava predlogov ukrepov za sanacijo.

Zamujena priložnost je po mnenju ZAG, da istočasno z energetsko sanacijo niso bili izvedeni še protipotresni ukrepi. "Stavb, ki so energetsko prenovljene, zdaj zagotovo nekaj časa ne bodo prenavljali, saj je vsak poseg v fasado dodaten strošek. Kaj nam pomaga nova fasada ali nova okna, če ob potresu lahko pride do porušitve," je pojasnila Meta Kržan.

Pred kratkim je bila na ravni EU vendarle sprejeta prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb s smernico za celovito prenovo. Na ZAG upajo, da bodo poslej v Sloveniji sistemsko na voljo evropska sredstva tudi za potresno sanacijo stavb. Meta Kržan je opozorila še, da v primeru potresa pričakujejo poškodbe tudi na sodobnih stavbah. Te s sodobno arhitekturo odprtih prostorov marsikdaj protipotresno niso najbolje zasnovane. Anže Urevc kot nekdanji gradbeni nadzornik ve povedati, da je že pri projektiranju premalo zavedanja o nevarnosti potresa.

Gradbena vrednost ni enaka tržni vrednosti

Uroš Metličar je pojasnil, da se etažni lastniki na najboljši način zaščitijo pred neko nevarnostjo z zavarovanjem objekta kot celote, to je s celovito polico požarnega zavarovanja prek upravnika. V tem primeru se morajo dogovoriti o obsegu kritja. Ker zavarovalnica v primeru škode plača gradbeno vrednost, si etažni lastniki z individualnim zavarovanjem za svoje stanovanje ne morejo veliko pomagati. Gradbena vrednost namreč ni enaka tržni vrednosti. Nekdo, ki ima stanovanje v objektu, ki ni potresno zavarovan, ima pa potresno zavarovano svoje stanovanje, v primeru potresa tako ne bo dobil zavarovalnine, da bi si na trgu lahko kupil enakovredno nadomestno stanovanje.

Na združenju etažnih lastnikov zato po besedah Anžeta Urevca podpirajo "drzen predlog", da bi morale biti vse večstanovanjske stavbe obvezno zavarovane proti naravnim nesrečam. Uroš Metličar pa je dodal, da ljudem ni problem zavarovati svojih mobilnih in drugih naprav, čeprav pri tem ne gre za premije v višini dva ali ti evre, ampak je ta lahko tudi 100 evrov. Ko pa gre za zavarovanje doma, pa je premija problem.