
Aktivisti Greenpeaca Slovenija so danes pred poslopjem Vlade RS predsedniku vlade dr. Robertu Golobu predali simbolično novoletno čestitko z zahtevami za energetski preboj v letu 2026. Z akcijo so opozorili, da se vlada kljub zelenim obljubam še vedno zateka k netransparentnemu in dragemu projektu JEK2, namesto da bi vse napore usmerila v hitro uvajanje obnovljivih virov energije, pišejo aktivisti. Prehod na obnovljive vire je nenazadnje ob nastopu mandata tudi obljubila.
Protest je odziv na pred kratkim objavljeno poročilo Greenpeaca o energetski politiki trenutne vlade, "ki razkriva globok razkorak med retoriko o sončni Sloveniji in dejanskimi prioritetami vlade", tako Greenpeace. Aktivisti so pred stavbo vlade razvili transparente z napisi "Sončno novo leto" in "Naj bo konec jedrskih pravljic", s katerimi so pozvali k preobratu v energetskem načrtovanju. "V leto 2026 vstopamo z jasno željo: predsednika vlade pozivamo, naj preneha s forsiranjem nejasnih jedrskih načrtov in namesto tega v središče postavi energetsko neodvisnost, ki jo ljudem omogoča sonce. V letu 2026 si želimo dejanj, ki bodo samooskrbo z energijo naredila dostopno vsem državljanom, ne le izbranim," je ob oddaji čestitke v vladno vložišče poudarila Sara Kosirnik, vodja kampanj pri Greenpeace Slovenija.

Akcija in predane zahteve izhajajo iz ugotovitev najnovejšega Greenpeaceovega poročila "Energetska politika vlade dr. Roberta Goloba: Med obnovljivimi viri in jedrsko energijo". "Analiza namreč razkriva, da se slovenska energetska politika trenutno nahaja na razpotju. Čeprav je vlada mandat začela z močno retoriko o sončnem preboju, dejanske poteze kažejo na zaskrbljujoč trend: prioritete se vse bolj nagibajo k centraliziranim rešitvam, ki krepijo vpliv starih energetskih struktur, namesto da bi vire usmerili v decentralizacijo in opolnomočenje državljanov prek energetskih skupnosti," pišejo aktivisti, ki zahtevajo preusmeritev finančnih in administrativnih virov iz projekta JEK2 v pospešeno gradnjo sončnih in vetrnih elektrarn, odprtje procesov odločanja o energetski prihodnosti države javnosti in civilni družbi ter energetsko opolnomočenje ljudi.







