Do razsodbe je prišlo skoraj 15 let po objavi članka v satirični rubriki Mladinamit, kjer so primerjali metode politične propagande, tudi z uporabo otrok. Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da je bila primerjava (na javnem mestu nastalih) fotografij slovenskega politika Branka Grimsa z družino in nacističnega propagandista Goebbelsa utemeljena, saj je politik Grims sam izpostavljal svojo družino z namenom pridobivanja političnih točk, so sporočili iz Mladine.
V uradni objavi strasbourško sodišče navaja, da so slovenska sodišča ugotovila, da je bila primerjava Grimsove družine z nacistovo za politika žaljiva. Pritožnici je bilo naloženo, da objavi opravičilo in politiku plača 3000 evrov. Mladina pa je, nasprotno, dokazovala pravico do svobode izražanja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. ESČP je v senatu, v katerem je bila tudi slovenska sodnica dr. Vasilka Sancin, zdaj odločilo, da so domača sodišča v tem primeru neupravičeno omejila svobodo izražanja, s tem pa je bil kršen člen evropske konvencije. Objavo je ocenilo kot prispevek k razpravi v javnem interesu, ki se nanaša na politični diskurz in kritiko javne osebnosti. Tožena država mora pritožnici plačati 5253 evrov in sodne stroške.
ESČP: Povprečni bralec razume, da gre za satiro
V sodbi ESČP navaja, da so bile sporne fotografije objavljene v satiričnem delu Mladina, imenovanem Mladinamit, katerega ime, ki vsebuje besedo dinamit, odraža namerno provokativen in eksploziven uredniški slog. Sodišče ugotavlja, da sta bili vloga Branka Grimsa kot politika in kot očeta na fotografiji povezani, a da povprečni bralec Grimsa v prvi vrsti dojema kot politika, dve fotografiji pa kot primerjavo dveh politikov in njunih političnih metod. Povprečni bralec, tako sodišče, satirične publikacije tudi ne razlaga dobesedno, ampak upošteva njeno satirično naravo, ki vsebuje humorne elemente in je seveda namenjena provokaciji in vznemirjanju. Sodišče še ugotavlja, da primerjave z nemškim nacističnim režimom ne upravičujejo samodejno obsodbe za obrekovanje, zlasti če obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo takšno primerjavo. Primerjava v Mladinamitu je bila uporabljena prav zato, da se kritizira uporabo političnih metod, vključno z izpostavljanjem družine.
Nazadnje sodišče opozori še, da novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije, domača sodišča pa da niso v zadostni meri upoštevala širšega konteksta, v katerem je bila sporna objava objavljena, vključno s predhodno živahno razpravo o Branku Grimsu in njegovih političnih metodah na družbenih medijih, njenim omejenim učinkom na bralce revije Mladina in njeno objavo v satiričnem delu revije. Iz tega sledi, da domača sodišča niso prepričljivo dokazala, da bi zaščita ugleda Branka Grimsa prevladala nad pravico pritožnice, torej Mladine, do svobode izražanja, sploh ko gre za vprašanja javnega interesa.
