Tako pogosti kot v nogometu niso, a ko se zgodijo poslanski prestopi, odmevajo pa morda še bolj. In v zadnjem času jih ni malo. Še vedno se ni polegel prah z letošnjega prestopa dolgoletnega poslanca in vodje Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ki se je v začetku meseca preselil iz poslanske skupine Levice k Socialnim demokratom (SD). Ta poteza je močno razburila tako javnost kot politične komentatorje, Levica pa jo je označila za izdajo volilcev.
V prejšnjih letih so odmevali tudi prestopi iz Slovenske demokratske stranke (SDS). Oktobra 2024 sta Anže Logar in Eva Irgl zapustila poslansko skupino SDS, pri čemer je Logar pozneje ustanovil novo politično stranko Demokrati, Irglova pa je z njim sodelovala kot podpredsednica. Poslanec Dejan Kaloh, prav tako nekdanji član SDS, je po odhodu ostal nepovezan, kasneje pa ustanovil lastno stranko Suvereni. Drugi primer je bil prestop poslanca Tineja Novaka iz Gibanja Svoboda k Demokratom Anžeta Logarja, kar je omogočilo ustanovitev nove poslanske skupine.
V zadnjem mandatu je bil tudi poslanec Miha Kordiš iz Levice izključen iz poslanske skupine in je deloval kot nepovezan poslanec, preden je ustanovil lastno stranko Mi, socialisti!. Pred tem je poslanka Mojca Šetinc Pašek zapustila poslansko skupino Gibanja Svoboda konec leta 2023 in se kasneje pridružila Socialnim demokratom.
Ampak ... Ali gre pri tem za izdajo svojih volilcev? Nekateri so prepričani v to. Tako se je med Pobudami vladi znašla argumentacija enega od državljanov, zakaj bi bilo treba prestope poslancev v času mandata ukiniti. "Če mu stranka, iz katere je bil izvoljen, ne ustreza več, naj odstopi kot poslanec, njegovo mesto pa nadomesti drugi izvoljeni. Ljudstvo ga je izvolilo kot predstavnika določene stranke in tam naj ostane do konca mandata. Nikakor pa ni prav, da se potem povezujejo v nove poslanske skupine ali celo v druge stranke," je prepričan državljan. In zbral je dovolj somišljenikov, da se je odzvalo tudi pristojno Ministrstvo za javno upravo.
Slednje je spomnilo, da ima državni zbor poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. In v njem - natančneje v 28. členu - je opredeljeno, da ima poslanec pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. Vlada sicer lahko poda mnenje k vsebini poslovnika, ko jo državni zbor k temu pozove, pa tudi takrat mu njenega mnenja ni treba upoštevati. Vlada tudi ne more posegati v notranje delovanje državnega zbora kot najvišjega nosilca zakonodajne pristojnosti. Iz tega gre sklepati le eno; predlog lahko sprejmejo - oziroma ukinejo prestope - le poslanci z dvotretjinsko večino. A le zakaj bi to naredili, če pa jim zna kdaj priti prav ...?
