Slovenijo so preplavili plakati SDS, ki prikazujejo Roberta Goloba v obliki banane. To je tipičen primer negativne kampanje.
Pred volitvami skoraj vse večje politične stranke zatrjujejo, da kampanje gradijo na lastnem znanju, internih ekipah in terenskem delu. Uradno naj bi bili časi dragih "spin doktorjev" mimo. A zakulisje govori drugače. Poznavalci političnega marketinga pravijo, da resnejše kampanje brez strateškega svetovanja praktično ne obstajajo – le da so svetovalci danes previdnejši in pogosto ostajajo nevidni. Če gre kaj narobe, postanejo priročen krivec za poraz, če je kampanja uspešna, zasluge pripadajo vodstvu stranke. Kdo torej oblikuje sporočila, slogane in taktiko slovenskih političnih akterjev? So se tuji strategi res umaknili s politične scene ali so le zamenjali način delovanja? In koliko transparentnosti lahko javnost sploh pričakuje od strank glede vodenja volilnih kampanj?












