Predsednica republike predlaga guvernerja, tri ustavne sodnike in varuhinjo človekovih pravic. To so imena ...

Vanessa Čokl Vanessa Čokl
07.01.2026 15:01

Še zadnji poskus priti do imenovanj v tem sklicu državnega zbora. Da bi uspel ombudsmanski, mora sodelovati tudi opozicija.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nataša Pirc Musar 
Robert Balen

Predsednica republike za guvernerja Banke Slovenije poslankam in poslancem v izvolitev predlaga dosedanjega namestnika guvernerja dr. Primoža Dolenca, ki centralno banko po zaključku mandata Boštjana Vasleta zdaj vodi začasno, guvernerski stolček pa je prazen že eno leto.  Za varuhinjo človekovih pravic predsednica predlaga dr. Simono Drenik Bavdek, za tri ustavne sodnike pa Tamaro Kek, mag. Marka Starmana in prof. dr. Barbaro Kresal.

Poslanke in poslanci bodo o predlogih lahko odločali na redni januarski seji, ki se začne 26. januarja. To bo obenem zadnja redna seja tega sklica državnega zbora pred rednimi državnozborskimi volitvami 22. marca. Predlogi predsednice so nastali po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin in po tehtnem razmisleku, pravijo pri Nataši Pirc Musar

Primož Dolenc (v ozadju) in zadnji guverner Boštjan Vasle.  
Robert Balen

Kandidat za guvernerja Banke Slovenije je že drugi mandat viceguverner in od 8. januarja 2025 že drugič kot namestnik guvernerja vodi Banko Slovenije in jo predstavlja v Svetu ECB. Je doktor ekonomskih znanosti z dolgoletnimi izkušnjami na področju visokošolskega izobraževanja o financah, makroekonomiji in bančništvu. Njegova poklicna pot obsega delo na ministrstvu za finance, v gospodarstvu ter tudi v poslovnih bankah Abanka Vipa in Deželna banka Slovenije. Primož Dolenc je v obdobju, ko Slovenija ni imenovala guvernerja svoje centralne banke, institucijo vodil kompetentno, strokovno in neodvisno.  Predsednica republike je prepričana, da je s svojim dosedanjim delom upravičil visoka pričakovanja in zaupanje v svoje delo, zaradi česar si zasluži podporo poslank in poslancev.  

Pravnica z "dogodkom" iz arbitraže s Hrvaško ima zveneče predlagatelje  

Dalje. Predsedničino novo ime za varuha človekovih pravic, ki ga tudi nimamo že skoraj leto dni, Simona Drenik Bavdek, je trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu. Je doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno in mednarodno pravo. Bila je vodja tedanjega Oddelka za človekove pravice, Svet Evrope in OVSE pri zunanjem ministrstvu, na Dunaju je sodelovala tudi pri predsedovanju Slovenije OVSE v letu 2005. Oktobra 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). V tej instituciji je že dlje časa tudi sopredsedujoča pravni delovni skupini. Kot pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic od leta 2020 je bila ključna pri utrjevanju položaja varuha kot institucije s statusom A po Pariških načelih Združenih narodov, navajajo pri predsednici. 

Drenikova ima zavidljivo podporo. Predsednici republike jo je predlagal nekdanji ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, podporo predlogu so dali prof. dr. Alenka Šelih, doc. dr. Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer.

Simona Drenik 
Robert Balen

Kaj pa še ena preteklost kandidatke? Namreč prisluškovalna afera, ko je bila vodja projektne enote za pripravo zagovora Slovenije pred arbitražnim sodiščem in agentka Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem za določitev stika Slovenije z odprtim morjem in meje med Slovenijo in Hrvaško. Pri predsednici republike pojasnjujejo, da je postopek zaključen od 29. junija 2017, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo, dr. Drenik Bavdek pa je sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje v tej politično izpostavljeni zadevi. Arbitražno sodišče v Haagu je tedaj presodilo, da njeno ravnanje ni vplivalo na nadaljnje delo sodišča. Prav tako tudi nacionalni preiskovalni urad (NPU) v preiskavi, ki jo je vodil v zvezi s tem primerom, ni našel dokazov zlorabe položaja in nevestnega dela pri dr. Drenik Bavdek.

Kandidatka za ombudsmanko za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino, torej najmanj 60 glasov poslank in poslancev. Znano je stališče SDS in Demokratov, da naj se z vsemi temi imenovanji počaka na čas po volitvah. Predsednica republike kljub temu ocenjuje, da bi jo lahko podprli tudi v kateri od opozicijskih poslanskih skupin, brez katerih varuhinje ali varuha človekovih pravic v kakršnikoli sestavi državnega zbora ni mogoče izvoliti.

Ombudsman Starman ni, očitno bo ustavni sodnik

Še ustavno sodišče. Tamara Kek bi prišla na US po prof. dr. Mateju Accettu, ki se mu mandat zaključi 26. marca letos, mag. Marko Starman za mesto, ki bo izpraznjeno z dnem prenehanja mandata sodniku dr. dr. Klemnu Jakliču tudi 26. marca 2026, in prof. dr. Barbara Kresal po prof. dr. Rajku Knezu, ki bo devet let mandata brez ponovitve dopolnil 24. aprila 2026.

Marko Starman
Zdravko Primožič/fpa

Za izvolitev ustavnega sodnika je dovolj 46 poslanskih glasov. Predlog za nove tri člane ustavnega sodišča upošteva kriterije, ki jih je predsednica republike doslej že večkrat javno izpostavila, pravijo pri Pirc Musar. Poleg tega izbor vključuje strokovnjakinji in strokovnjaka s področij in poklicnih profilov, ki bodo vsebinsko okrepila ustavno sodišče. Tamara Kek je odvetnica in strokovnjakinja s področja davčnega in gospodarskega prava, Marko Starman strokovnjak s področja prava lokalne samouprave, varstva narave, okolja in prostora,  Barbara Kresal pa s področja delovnega prava in socialne varnosti.

Starmana je predlagala Univerza na Primorskem, Kresal prof. dr. Grega Strban (Pravna fakulteta UL) in prof. dr. Darja Senčur Peček (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru). Prijava Tamare Kek je osebna.

Predsednica pričakuje zadostno podporo v DZ za vse tri. Če kateri od predlaganih ne bo izvoljen, pa je v našem pravnem redu varovalka: ustavni sodnik po izteku mandata nadaljuje z opravljanjem funkcije do izvolitve novega sodnika. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta