"S predlagano novelo zakona urejamo zlasti tista področja, ki predstavljajo razvoj in višjo kakovost na področju vzgoje in izobraževanja," je uvodoma dejal minister Vinko Logaj.
Za financiranje razvoja in investicij trenutno namenjamo 0,25 odstotka BDP, kar znaša 187 milijonov evrov. Financiranje pa se bo glede na predlog novele zakona postopno zviševalo za 0,025 odstotka letno, dokler ne doseže 0,5 odstotka BDP oz. 505 milijonov evrov, predvidoma v letu 2036.
Sredstva bi se po ministrovih besedah tako v naslednjem desetletju skoraj potrojila, z njimi pa bi nadomestili izpad financiranja razvoja v zadnjih desetletjih. Poleg tega je bila večina vzgojno-izobraževalnih objektov zgrajenih v 80. letih, ko smo še imeli t. i. šolski tolar, je spomnil.
Med pomembnejšimi novostmi predloga novele pa je tudi ta, da bodo ravnatelji po novem imenovani po enofaznem postopku, soglasje k imenovanju pa bo moral podati minister. Soglasje minister lahko zavrne zgolj v izjemnih primerih, ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek, denimo nepravilnosti v postopku imenovanja, ugotovljene s strani šolske inšpekcije, ali obstoj določenih razrešitvenih razlogov za ravnatelja.
V izjemnih primerih bo lahko ravnatelja razrešil minister
Minister bo po novem lahko ravnatelja v izjemnih primerih tudi razrešil, razlogi pa bodo prav tako natančno določeni v zakonu. Gre za primere, ko svet zavoda ravnatelja ne razreši in so ugotovljene hude kršitve zakona, denimo ugotovitve računskega sodišča o kršitvah dobrega poslovanja, neizvrševanje dokončnih upravnih ali sodnih odločb ali storitev kaznivega dejanja. "Gre zgolj za kriterije, ki jih je možno absolutno preveriti," je zagotovil Logaj.
Presojanje izpolnjevanja pogojev za delovno mesto ravnatelja ostaja v pristojnosti sveta zavoda, tudi njihova sestava ostaja enaka. Novost pa je, da bodo morala biti mnenja deležnikov sveta zavoda obrazložena. Vsi kandidati pa se bodo morali iz postopka imenovanja izločiti, še določa predlog novele.
Tudi v disciplinskih postopkih zoper učitelja svet zavoda še vedno ostaja kot dvostopenjski organ. "O tem smo se tudi dogovorili v usklajevanjih s sindikatom," je dejal Logaj.
So pa pristojnosti svetov zavodov omejili v primerih redne ali izredne odpovedi delovnega razmerja, kjer bo za razreševanje po novem pristojno sodišče, je pojasnil. "Zdi se nam, da sodelavci zelo težko objektivno presojajo o sklepih, ki jih sprejme ravnatelj z najvišjim ukrepom, to je s prekinitvijo delovnega razmerja in da je to treba prepustiti organom, ki jih pozna tudi zakon o delovnih razmerjih, to je sodišču," je dejal minister.
Predlog prinaša tudi dopolnilno delo učiteljev pri istem delodajalcu. Učitelj lahko s šolo, na kateri že uči v 100 odstotnem obsegu, za eno leto sklene pogodbo za petino delovnega časa in torej v istem vzgojno-izobraževalnem zavodu opravlja delo v obsegu 120 odstotkov. "Gre za nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske," so navedli na ministrstvu.
Napredovali bodo tudi laboranti in inštruktorji
Prav tako se uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja, denimo laboranti ali inštruktorji praktičnih vsebin.
S predlogom novele urejajo tudi nekatere pristojnosti na ravni države in financiranja lokalnih skupnosti v stvarno premoženje. Predlog novele uvaja možnost, da bo lahko posamezna občina investirala v stvarno premoženje sosednje oz. druge občine, kjer se nahaja šola s posebnim programom ali glasbena šola, ki jih obiskujejo učenci iz več občin.
Predlog novele ureja tudi financiranje razširjenega programa. Financiranje stroškov, povezanih z delom na področju glasbenega šolstva, se prenaša z občin na državo. Spreminja se tudi financiranje prevozov otrok s posebnimi potrebami, je navedel minister.
Predlog novele pa med drugim umešča slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer gre za uskladitev z ustavo, so še navedli na ministrstvu.
Po uveljavitvi novele bo ministrstvo vladi v sprejem predlagalo še dolgoročni razvojni program, kako se bodo ta sredstva porabljala, je napovedal Logaj. Načrtujejo tudi prenovo zakona o vrtcih, zakona o osnovni šoli, zakona o gimnaziji ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bo v DZ romal po rednem postopku. Minister pričakuje, da bo sprejet do poletja in da bodo nekatere določbe zakona začele veljati že s prihodnjim šolskim letom.
Predlog novele bi morala vlada obravnavati že prejšnji teden, a je zaradi pripomb po posvetu o prihodnosti šolstva obravnavo prekinila. Kot je danes pojasnil Logaj, so v tem tednu še potekala nekatera usklajevanja. Tako se je predvidena rast financiranja z 0,02 odstotka povišala na 0,025 odstotka na letni ravni, pri soglasju ministra k imenovanju ravnatelja pa je presojanje izpolnjevanja pogojev kandidata za ravnatelja izločeno iz pristojnosti ministra in je zdaj zgolj v pristojnosti sveta zavoda.
