Zakon naj bi polnoletnemu bolniku, ki je sposoben odločanja o sebi, omogočil pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže.
Po zakonu naj bi imel polnoletni bolnik pravico do prostovoljne prekinitve končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Zdravljenje pa mora biti izčrpano in ne sme dajati utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje stanja. Pravice ne bo mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.
Bolnik bi po predlogu zakona postopek za uveljavitev pravice začel z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bi tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bo dal vlogo, ki jo bo zdravnik, skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju pogojev pacienta, posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Bolnik bo izbral enega od možnih načinov vnosa učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bo izvedel samostojno.
Poslanci so danes potrdili dopolnilo koalicije, ki predlaga, da se za vzrok smrti v zdravniškem potrdilu ne upošteva pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ampak da se kot neposredni vzrok smrti šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja. Niso pa sprejeli treh dopolnil, ki so jih predlagali v NSi.
Predlog zakona sicer sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu, na katerem so volivci izglasovali, da želijo zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Za je glasovalo 54,89 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 45,11 odstotka.
