Andreja Kutin
Vlada je odložila obravnavo podnebnega zakona in ga bo vložila v najkrajšem možnem času, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila Petra Bezjak Cirman, direktorica Urada vlade za komuniciranje (UKOM), saj da se je pokazalo, da zakon še ni povsem usklajen, in si bo koalicija vzela še nekaj časa, da "ta pomembni zakon res dobro uskladi". Do zapleta je prišlo, ker je UKOM najprej napovedal sprejemanje zakona, ki nastaja že skoraj dve leti, nato pa je bil predlog umaknjen z dnevnega reda seje. Zakon, ki je v procesu že izgubil del ambicioznosti, nevladniki pa so že na obstoječi predlog kljub načelnemu strinjanju podali precej pripomb, bo torej po usklajevanjih - še enkrat usklajen.
Na jutranjem rednem koalicijskem sestanku pred sejo vlade naj bi se namreč vse tri koalicijske stranke strinjale, da se zakon še enkrat pregleda in uskladi. Četudi sta bila podnebni zakon in z njim takisto podnebna politika ena od vidnejših koalicijskih zavez te vlade, stranka Gibanje Svoboda pa je podnebno politiko ves predvolilni čas postavljala v ospredje, naj bi sedaj trenja povzročal predvsem prenos evropske direktive, ki določa nove emisijske dajatve za stavbe in cestni promet. Gre za podoben sistem, kot je sistem emisijskih kuponov, ki so doslej veljali za industrijo, energetiko, pomorstvo, in bi poslej veljal tudi za stavbni sektor, cestni promet, manjše industrijske objekte in uporabnike manjših naprav za proizvodnjo električne energije.
Direktivo, ki uvaja nov sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, bi morala Slovenija prenesti že lani, v vsakem primeru pa naj bi na evropski ravni začela veljati leta 2027, opozarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Zavezanci bodo dobavitelji goriv, ne končni porabniki, kot so pri ETS 1. Učinki na cene še niso znani, po izračunih ministrstva naj bi se liter dizla podražil za tri cente na liter goriva za končnega uporabnika. Morebitno razliko v ceni bi torej lahko vlada tudi nevtralizirala z znižanjem trošarin. Slovenija trenutno na iste energente zaračunava okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (CO2) v višini okoli 30 evrov na tono emisij. Ob prehodu na ETS 2 bi se ta dajatev ukinila, cene pa se bodo uskladile v celi EU. Nova shema naj bi zaživela leta 2027, Slovenija pa si po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo iz socialnega sklada za podnebje obeta do 350 milijonov evrov letno in 200 milijonov dodatnega denarja iz EU. Evropski sistem predvideva tudi varovalke, če bi cena kupona dosegla 45 evrov na tono. Shema ima še en cilj - financiranje investicij za zeleni prehod, za najbolj ranljive tudi s 100-odstotnimi subvencijami, zbran denar bo odslej namenski.
Podnebni zakon naj bi poleg tega prehoda postavil temelje za izvajanje podnebne politike in krepitev odpornosti proti posledicam podnebnih sprememb, obenem pa je cilj tako EU kot Slovenije, da zmanjša svojo odvisnost od fosilnih goriv, samo lani smo jih v državo uvozili za štiri milijarde evrov, med njimi naftne derivate, plin in premog. Zakon naj bi omogočil tudi bolj učinkovito ukrepanje ob posledicah podnebnih sprememb, saj ima Slovenija med članicami EU najvišji obseg škod, ki so posledica podnebne krize.
Kljub prvotno drugačnim načrtom ministrstva predlog zakona ohranja obstoječi sistem vračil trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov.
