Podjetja že želijo nadomestiti kitajske dobavitelje

"Stroškov za gospodarstvo ne znam oceniti in bi lahko bili velikanski, če nam ne uspe virusa zajeziti in če vsi oblikovalci mnenja ne stopimo skupaj," o stroških širitve koronavirusa za gospodarstvo pravi dekan fakultete Doba prof. dr. Rasto Ovin. Ker je Italija eno fiskalno bolj ranljivih velikih območij znotraj evroobmočja, je večja verjetnost, da bo Evropska centralna banka (ECB) počasi še dodatno povišala likvidnost v območju evra s tem, da bo najverjetneje znižala ključno obrestno mero in povišala program odkupa obveznic, nam je razložil analitik v Iliriki Lojze Kozole. Analitik NKBM Gregor Lobnik pa nam je pojasnil, da na letni ravni za zdaj ne pričakujejo velikega vpliva širitve koronavirusa na gospodarsko rast.

Enake posledice kot zlom na borzah

Rasto Ovin ugotavlja, da podjetja že želijo nadomestiti kitajske (korejske in še katere) dobavitelje z dobavitelji iz regij, ki delujejo manj ogrožene. Če se bo virus pojavil še drugje, bi bil izbor neogroženih regij še manjši in podjetja bi začela tekmovati za dobavitelje zunaj ogroženih območij. Ni treba posebej razlagati, kaj bi se zgodilo s cenami. "Zdaj na žalost poslušamo neuglašen orkester, kjer nekatere vlade prikrivajo dejanske podatke, nekatere so po več kot enem mesecu, ko je znano, da je stvar resna, še zmeraj presenečene, da se jim to dogaja. V skrbi za naklado oziroma branost nekateri mediji tekmujejo, kdo bo oblikoval bolj strašljiv naslov članka," še opozarja Ovin.

Z gospodarskega stališča ima po njegovih besedah za zdaj epidemija podobne posledice kot zlom na borzah. Za gospodarstvo je koronavirus prišel v času, ko je bilo mogoče sklepati, da se bo gospodarska rast v svetu nadaljevala in ne bodo uresničene grožnje o nadaljevanju trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. "Tako sedaj virus poglablja gospodarske težave in spravlja trgovinsko vojno v drugi plan," razlaga Rasto Ovin. Ob tem opaža tudi privoščljivost, ko akterji trgovinske vojne namigujejo, da pomembni gospodarski tekmeci niso sposobni nadzorovati širjenja virusa.
Da trenutno ni mogoče napovedati oziroma oceniti jakosti učinka koronavirusa na letošnje globalne denarne tokove, pravi tudi Lojze Kozole. Mednarodni denarni sklad (IMF) je sicer opozoril, da bo izbruh koronavirusa svetovno gospodarsko rast za leto 2020 najverjetneje znižal za 0,1 odstotka, rast kitajskega BDP pa naj bi zaradi koronavirusa letos upadla na 5,6 odstotka. Vendar taka ocena ni zelo zanesljiva, saj je nemogoče napovedati učinka dogodka, ki se še ni nikoli zgodil. Kozole je prepričan, da bodo velike centralne banke najbrž poskušale storiti vse, da bodo minimizirale morebitne negativne učinke izbruha koronavirusa na realni sektor.

Kratkoročno največji vpliv na turizem

Če širjenja virusa ne bo mogoče kmalu zajeziti, bodo po njegovih besedah najverjetneje najbolj na udaru tiste panoge, ki bodo utrpele največje zmanjšanje proizvodnje (avtomobilska industrija), in tiste panoge, ki bodo doživele največje zmanjšanje povpraševanja (letalska industrija, turizem).
Gregor Lobnik prav tako kratkoročno pričakuje največji vpliv na turizem. Nasploh pa je pričakovati, da bo vpliv kratkotrajen in da bo mogoče nižjo gospodarsko rast v prvem četrtletju, tudi s pomočjo raznih stimulativnih ukrepov, nadoknaditi do konca leta. "Na borze najbolj vplivata strah in panika vlagateljev, ki prodajajo svoje naložbe. Vlagatelji, ki varčujejo dolgoročno, so lahko mirni in takšno situacijo izkoristijo kot priložnost za dokupe," nam je glede skrbi tistih, ki imajo svoje prihranke naložene v skladih, še pojasnil Lobnik.
Posledice širjenja novega koronavirusa po poročanju STA skrbijo tudi obrtnike. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) navajajo, da so že prizadeti tisti, ki sodelujejo s Kitajsko, pa tudi tisti, ki so vezani na Italijo. Zlasti gostinci na Goriškem beležijo velik upad italijanskih gostov. Prav zato na pomoč že kličejo državo.