
Na enem od družbenih omrežij se je pojavilo preprosto, a zelo realno vprašanje: kako tisti, ki ste samski, živite v najemu in imate plačo med 1000 in 1100 evri, sploh pridete skozi mesec?
Vprašanje je sprožilo val odzivov - iskrenih, krutih in pogosto precej zgovornih o realnosti življenja v Sloveniji. Predvsem v mestih, kot so Ljubljana, Koper ali celo Maribor, kjer lahko najemnina za dvosobno stanovanje zlahka doseže ali preseže tisoč evrov, postaja vprašanje preživetja vse bolj aktualno.
"Za vsako stvar, ki stane tri evre, se šestkrat vprašam, ali jo res potrebujem"
“Preživetveni stil”
Ena od komentatork je svojo situacijo opisala z nekaj humorja, a hkrati zelo resno: "Gola in prestrašena." Kakšna je njena strategija preživetja? Maksimalno prilagojen življenjski slog. Od študentskih časov ji je ostalo znanje varčnega kuhanja in premišljenega nakupovanja. Namesto plačljivih vadb izbere sprehode v naravo, večere pogosto zaključi doma, namesto, da bi hodila na zabave, včasih tudi zato, da se izogne stroškom. Oblačil skoraj ne kupuje, kavam se odpoveduje.
"Za vsako stvar, ki stane tri evre, se šestkrat vprašam, ali jo res potrebujem," pravi. Impulzivnih nakupov je vse manj, življenje pa opisuje kot boj za preživetje. Ironično dodaja, da je imela kot študentka več denarja kot danes, kljub temu da je takrat tudi delala.
Drugi uporabnik opiše drugačen pristop k preživetju - delo. Veliko dela. Čeprav ima lastniško stanovanje, mu od približno 1400 evrov prihodkov po plačilu položnic, teh je za okoli 1100 evrov, ostane zelo malo. Hrana, gorivo in nepričakovani stroški hitro zapolnijo razliko. Zato vsak mesec zasluži še dodatnih 500 evrov z dodatnimi deli. Kljub temu priznava: “Tudi z okoli 2000 evri ne živim ravno razkošno."
Pogosta rešitev, da čez mesec preživiš, ki se pojavljala v komentarjih, je, da delaš dva "šihta". A to ni ostalo brez kritike. Eden od sodelujočih komentatorjev je zapisal, da tak način razmišljanja vidi kot problem, ne rešitev:
"To ni nekaj, s čimer bi se morali hvaliti. To pomeni, da daješ še več svojega časa in energije samo zato, da preživiš. Na koncu nimaš od življenja nič, razen dela in spanja."
Ko nisi sam, a tudi ni lažje
Svojo zgodbo je delila tudi samohranilka, ki z otrokom živi v najemu. Njena plača presega 2000 evrov, a mesečni stroški za stanovanje skupaj z režijami znašajo okoli 1000 evrov. Preostanek hitro izgine za osnovne potrebe: hrano, šolske potrebščine, stroške za avto, oblačila. "Čez mesec prideva, ampak ne ostane veliko," pravi. Kljub vsemu ocenjuje, da je najem trenutno bolj smiselna izbira kot nakup, saj bi za podobno mesečno obremenitev lahko dobila le zelo skromno nepremičnino. "Ni luksuz, je pa vseeno bolje. Pomembno je, da sva srečni in živiva mirno," doda z optimizmom.

Med komentarji tudi ni manjkalo tudi bolj neposrednih zapisov. Eden od njih je dovolj zgovoren: "Životarimo."
"Z dohodkom iz porodniške v višini 798 evrov in najemnino skupaj s stroški okoli 600 evrov ostane zelo malo prostora za karkoli drugega. Dopusti, izleti in dodatni stroški so preprosto izključeni," se je nadaljeval zapis.
Nekateri so v razpravo vnesli zgodovinski vidik. "Pred 40 leti smo živeli mnogo težje," je ocenila ena od komentatork. Opisuje čas, ko so kupovali le osnovna živila, gradili hišo več kot desetletje, delali dodatno tudi popoldne, dopust pa si privoščili enkrat na leto, predvsem zaradi otrok. Po njenem mnenju danes mnogi pričakujejo preveč, čeprav priznava, da si vsak zasluži boljše življenje.
Razprava se je zaključila v precej enotnem tonu: mnogi ne živijo, temveč preživljajo. "Namesto življenja je boj za preživetje," je zapisal eden od uporabnikov. Ob tem je bil kritičen tudi do politikov, ki so po njegovem mnenju od vsakodnevnih stisk ljudi vse bolj oddaljeni.
Sanja Verovnik







