Pred kratkim sem ponovno gledal film "Lepe vasi lepo gorijo" režiserja Srđana Dragojevića in tudi dokumentarec "Sarajevo safari" režiserja Mirana Zupaniča. Oba filma prikazujeta žalosten in krvav razpad naše bivše države, skupnosti, vrednot ter posameznika. Vprašanje Zakaj? je v veliki meri izpuščeno in prepuščeno gledalcu.
Vsaka vojna se začne s sovraštvom ter konča s smrtjo in trpljenjem. Pričetek pa je tudi z drobnimi koraki, ki teptajo pravice, enakost, bratstvo in mir. Vsak korak v tej smeri je pravzaprav korak v smrt.
Vsebinskih, moralnih in zakonskih zdrsov in korakov v tej smeri slovenske politike je bilo v preteklih desetletjih toliko, da jih je vse težko našteti. Tako na področju zunanje politike kot obrambne, notranje, finančne in še s katerega področja, ki se nanaša na suverenost države Slovenije. Največ "zaslug" za to imajo Janševe vlade, pa tudi Drnovškova vlada ter vse druge ne zaostajajo z njimi. Vključno s trenutno dr. Roberta Goloba. Od orožarskih afer do vračanja državnega premoženja cerkvi, od privatizacije državnega premoženja, bačnih lukenj do privatizacije države in danes odkritega prenosa suverenih pravic države na tuje državnike. Tudi z udeležbami v vojnah in raznih Ruplovih koalicijah "voljnih" se Slovenci nismo izkazali. Od Afganistana do Iraka in sedaj Ukrajine ter Gaze. Vedno je izgovor NATO in izpolnjevanje obveznosti do EU. Kje je tu odgovornost do lastnih državljanov in lastne ustave, ki so ji prisegli, ni znano.
Zato me ne preseneča, da na nekatera vprašanja kot državljan ne dobim odgovora. Na primer, zakaj je menda bolni dr. Robert Golob pred dobrim mesecem pooblastil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da ga zastopa na mednarodnem sestanku. Smešno, če ne bi bilo žalostno.
Prav tako je mednarodnopravno izredno vprašljiva slovenska garancija v vrednosti 500 milijonov evrov za kritje vojne v Ukrajini iz sredstev, ki jih ima Ruska federacija deponirane v tujini oziroma v EU. Pa neukrepanje proti genocidnemu Izreaelu ob pomoči ZDA.
Že več let pa Republika Slovenija ni sposobna pojasniti, zakaj v OZN dosledno glasuje proti resoluciji o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti. Nazadnje se je to zgodilo na tretjem odboru 80. Generalne skupščine OZN 14. novembra 2025 v New Yorku. Pobudo je sicer dala Ruska federacija.
Resolucijo je v vlogi soavtoric podpisalo 44 držav, ki predstavljajo vse regije sveta. Za sprejetje resolucije je glasovalo 114 držav, 52 jih je glasovalo proti, 11 držav pa se je vzdržalo. Zakaj Republika Slovenija ruši temelje svoje državnosti in ustave, mi ni znano.
Tako korak za korakom izgubljamo ugled, znanje, suverenost in samostojnost, ki jih oblastniki ne znajo in nočejo ceniti. Videti je, da si mnogi državotvornost predstavljajo zelo po domače in po svoje. Ne nujno prav. Mnogi pa si je sploh ne predstavljajo.
In tako pridemo do vprašanj sramu, ponosa, pripadnosti in zaupanja v sistem, v državo in ljudi. Tudi do vprašanj znanja ter pripravljenosti braniti domovino. Ne "braniti" v Afganistanu, od koder so vse tuje vojske – vključno s slovensko – "junaško" zbežale in se danes ta sramota ne omenja več, temveč dejansko braniti doma na našem ozemlju.
Pa ne mislim samo braniti z orožjem, mislim na zavest in kulturo miru ter nenasilja in sobivanja. In vse to se dnevno izgublja in izginja v seznamih stotih najbogatejših Slovencev, odnosu do Romov, beguncev in brezdomcev, neverjetnem zadolževanju države v tujini in tako izgubi suverenosti, na katero mnogi pljuvajo kot na ostanek preteklosti.
Pravzaprav je bila transformacija nekaterih "tovarišev" v "gospode" in snobe kar učinkovita.
Miloš Šonc, Grosuplje
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
