Naj se na začetku najprej zahvalim uredništvu Večera, ki je objavilo moje prvo pisanje. Kljub problemu, ki sem ga v pismu obelodanil - tu mislim na pločnik, ki je speljan ob cesti od Pesniškega Dvora proti Jakobskemu Dolu - sem se 7. julija končno ojunačil in se odločil, da grem na svojo jutranjo hojo po omenjenem pločniku. Očitno sem bil nekoliko zamišljen, da sem šele po kakšnih sto metrih hoje opazil, da ne hodim več po tistem zanemarjenem pločniku, ampak po zelo skrbno očiščenem asfaltu. Nikjer ni bilo ne duha ne sluha o gramozu, pesku in odpadlih vejah, ki jih je veter odlomil z bližnjih dreves.
Zadnja dva meseca je tudi dež opravil z blatom, ki so ga traktorji nanesli na asfalt, ko so se vračali z njiv. Odstranjen je tudi ostanek ježa, ki je bil povožen na cesti in ga je najbrž lisica prenesla na pločnik in v miru pojedla, kar je bilo užitnega. Pustila pa je ježeve bodice, ki so na pločniku ležale od sredine maja in vsaj v začetku obarvale zrak z neprijetnimi vonjavami. Poudariti moram, da govorim o delu ceste, ki gre od odcepa v Vukovski Dol do križišča, kjer cesta zavije v Jakobski Dol. Tako čez palec znaša ta daljava dobre štiri kilometre. Tudi trava je vzorno pokošena in odpeljana. Naslov ene od Slakovih pesmi se glasi: "V moji kleti je vse tako, kot mora bit!" Jaz pa bom dodal, da je sedaj na "mojem ljubem pločniku" vse tako, kot mora biti oziroma bi moralo biti že veliko prej.
Rad pa bi dobil odgovor na to, ali res mora čisto običajni državljan obelodaniti to packarijo v časopisu, da se odgovorni gospodje zganejo in opravijo to, za kar so plačani.
Še vedno ne morem razumeti, da imajo do našega skupnega imetja, ki je bilo zgrajeno z našim skupnim denarjem, tako malomaren odnos. Ker sem kristjan in nas verne sveti evangelij uči, da moramo biti za vsako dobro delo hvaležni, se jim zahvaljujem, ker se jih je moja javna kritika dotaknila. Vseeno pa naj bodo prepričani, da bo moja pot tudi v prihodnje potekala po tem pločniku, vsaj tako dolgo, dokler mi bo Vsemogočni to omogočal. Torej, kontrola za zdaj ostaja!
Z lepimi pozdravi!
Štefan Pušnik, stanovalec Doma starostnikov Idila
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
