Največji krščanski prazniki so umeščeni v zimski čas. Takrat so imeli ljudje največ časa za te dejavnosti. Bili so lepi prazniki. Skromni, ampak lepi. Sedaj so nam praznike ukradli. Velike korporacije, predvsem Coca Cola, ki si je izmislila Božička. Drugo je tudi pobral kapital in ljudje, ki mislijo, da se s svojimi dejanji približajo bogu. Pa se ne. Ti ljudje verjetno niso prebrali katekizma, kaj šele sv. pismo. Moram povedati, da sem tudi sam kristjan. Imam vse zakramente. Sedaj na stara leta se verskih dogodkov čedalje manj udeležujem, ker se mi zdi, da je cerkev zelo zašla.
Bom začel pri adventu. Krščanski advent je priprava na prihod boga. Za besedo advent je slišal vsakdo, ker je beseda tako skomercializirana. Povezuje se z vsem in vsakim, le z bogom najmanj. Advent je tako skomercializiran in zbanaliziran in nima nikakršne zveze ne z bogom ne z religijo. Obstaja celo društvo, ki je izdelalo ogromen adventni venec, ki so ga potem z avtodvigalom in drugimi stroji postavili. Kakšna nečimrnost in nadutost. Jezus je bil skromen in je zahteval skromnost in to tudi učil. Ti ljudje, ki so naredili in postavili ta gromozanski venec, so se z vsakim centimetrom neskončno oddaljili od boga. Niti škofje niti župniki ne reagirajo in ne povedo vernikom, da to ni prav. Da je to le karikatura adventa. Seveda ne. Župniki so videli, da je mogoče ob tem veliko zaslužiti, in so tiho. Ob takem dogodku se zbere veliko ljudi. Tam so stroji pa stotnija gasilcev in še kaj. Prava stvar, da se zbere veliko radovednežev. Veliko jih gre v cerkev in v pušici se zbere lep kupček denarja. Neobdavčenega. Tako je župnik postal navaden inkasant.
O Božičku ne bom izgubljal besed, ker je to le blagovna znamka in s krščanstvom nima nič. Je pa smešno, ko ljudje v rdečem plezajo po stenah ali se celo potapljajo, oblečeni v te cunje. Pridite skozi vrata. Otroci vas bodo veseli.
Nekaj besed bom napisal o božiču in o jaslicah. Rojstvo malega boga je največji krščanski praznik, ki pa so ga vernikom ukradli nevedni "verniki" in kapital. Prve jaslice je dal postaviti Frančišek Asiški v italijanski vasici Greccio. To je bilo pred 801 letom. Želel je predstaviti betlehemsko dete, da bi ljudje videli, v kakšni revščini se je novorojeni znašel zaradi pomanjkanja. Kako je bil položen na seno med vola in osla. Na podlagi svetega pisma je razmišljal, da mora biti Kristusov apostol ubog, šele nato ga lahko bog napolni z ljubeznijo. Pa je tako? Seveda ne. Ko ljudje postavljajo jaslice, podležejo trgovcem, to je kapitalu, in postavijo tja pred in v votlino (štalo) neverjetno število oseb in živali. Naredijo kovačije, mline, žage. To je karikatura jaslic. Prave jaslice to že niso. Potem se ljudje šemijo in se grejo glumače ter uprizarjajo žive jaslice. Tam je vse, kar si lahko zamisliš. Kar alpake. Menda je bilo v Betlehemu veliko alpak. Neumno. V Postojni je žive jaslice prevzel kapital, ki veselo služi denar na račun neukih ljudi. Glumači, ki predstavljajo svetopisemske like, pa tudi take, ki jih tam ni, mislijo, da so zares Jožefi in Marije in drugi liki, ki so prišli pogledat novorojeno dete. Tako glumaštvo sodi v cirkus ali kakšen kulturni dom in nič več. Enako velja za tri kralje, ko se odrasli našemijo in pobirajo dobrote in denar od hiše do hiše. Dejansko so trije kralji prinesli darove novorojenemu detetu.
Pa sem pri cvetni nedelji. Ta dan se nese k blagoslovu butare, presmece, pegle in še več imen je za te šopke vej in zelenja. Tudi pri tem prazniku so nekateri mislili, da morajo izstopati. Neka skupina "vernikov" je izdelala velikansko zadevo, ki so mu rekli presmec, kar prav gotovo ni bil. To je bil le napuh in nadutost nekaj ljudi, ki so mislili, da se bodo z višino približali bogu. Nihče jim ni povedal, da so se z vsakim metrom bolj oddaljili od boga. Niti škofje niti župniki jim niso povedali, da se to ne spodobi in da žali boga. Zakaj pa bi. Tak dogodek privabi veliko radovednežev. Tu so stroji, dvigala, gasilci. Nekaj igralnih avtomatov še postavijo v cerkev, pa so zmagali. Večina ljudi gre v cerkev, kjer župnik pobere svoj del, ki ni majhen. Namesto pastirja je postal inkasant. Niti toliko ni bil, da bi izdelovalcem tega gromozanskega čuda razložil, da to ni Kristusov nauk, da je to neumno in da je to komercializacija in banalizacija tega praznika in da bežijo od boga. Kič in šund.
Velika noč. Zapomnil sem si dogodek, ko je v času korone gospod župnik Martin Golob kar na parkirišču žegnal velikonočne košare. Za njim je hodil možak, ki je pobiral prispevke. Šelesteli so bankovci. Plačevali so vsi. Bogataši v razkošnih avtomobilih in reveži in revni v starih kripah. Reveži in revni so plačevali, ker so plačevali bogati, da jih ni bilo sram. Tako da je tudi gospod Martin Golob le inkasant, ki zna leporečiti. Tudi drugi zakramenti so plačljivi, tako da ima prej omenjeni gospod zelo lepe dohodke. Jezus je bil zelo jezen na dvolične farizeje.
Jože Štelcer, Dravograd
