Predvajanje glasbe, videov in vsebin z družbenih omrežij preko zvočnikov mobilnih telefonov v javnem prevozu postaja v Ljubljani vse pogostejši vir razdraženosti in stiske potnikov. Ne gre zgolj za vprašanje osebnega okusa, temveč za nehotene zvočne dražljaje, ki jih posameznik v skupnem, omejenem prostoru ne more nadzorovati ali se jim izogniti.
Znanstvene raziskave s področja psihologije zaznave in nevroznanosti kažejo, da človeški možgani samodejno obdelujejo zvoke govora in fragmentirane zvočne vzorce, značilne za sodobna družbena omrežja. Takšni dražljaji povečujejo kognitivno obremenitev, stres in občutek vdora v osebni prostor bistveno bolj kot enakomeren okoljski hrup.
V številnih evropskih in azijskih mestih je uporaba slušalk v javnem prevozu že uveljavljen standard, bodisi kot del hišnega reda prevoznikov bodisi kot jasna družbena norma. Takšna ureditev prispeva k mirnejšemu, predvidljivejšemu in manj konfliktnemu javnemu prostoru.
Vprašanje, ali bi tudi Ljubljana sledila tem zgledom dobre prakse, ni vprašanje omejevanja ljudi, temveč vprašanje skrbi za zvočno higieno in psihično dobrobit ljudi v skupnem prostoru. Javna razprava o tem bi bila korak k višji kulturi sobivanja v mestu.
Andraž Stevanovski, mag. mag. prof., Ljubljana
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
