O tem so poročali v oddaji Dnevnik na TV Slovenija, ki dodaja, da naj bi Peter Jambrek predsednici Nataši Pirc Musar očital, da ogroža državno varnost, ker se druži z ruskimi državljani.
Pretekli petek popoldne je namreč bila predsednica države udeležena v prometno nesrečo v predoru Kastelec na primorski avtocesti. Trčili sta dve policijski vozili, ki sta bili del predsedničinega spremstva. V vozilu, v katerem je bila tudi Pirc Musar, pa je bila tudi ruska državljanka.
Predsednica se je pri tem tudi poškodovala, saj ima zlomljeno ključnico, zaradi česar se ni mogla udeležiti dobrodelne prireditve Pogi Challenge v Komendi, hkrati pa je bila v istem vozilu huje poškodovana še ena oseba. Jambreka, sicer rektorja Nove univerze, naj bi zmotilo to, da je bila v vozilu s predsednico še ruska državljanka.
V odzivu so iz urada predsednice države sporočili, da jih ustavna obtožba ne preseneča, so pa hkrati zatrdili, da ima ta ruska državljanka od leta 2016 tudi slovensko državljanstvo. Predlog ustavne obtožbe proti predsedniku države lahko vloži najmanj 30 poslancev. Do zdaj je bila ta vložena le proti nekdanjemu predsedniku Danilu Türku. Leta 2010 sta jo vložili stranki SDS in SLS, razlog pa je bila podelitev državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Ta poskus na koncu ni bil uspešen, prav tako pa je bilo neuspešnih še pet poskusov ustavne obtožbe proti petim predsednikom vlad.
Bo tokrat uspelo?
Zelo verjetno je, da bodo ustavno obtožbo podpisali tudi poslanci stranke SDS, ki je doslej vložila največ ustavnih obtožb. Poleg zgoraj omenjene, so poslanci SDS ustavno obtožbo vložili še proti sedaj že pokojnemu nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku (leta 1998), leta 2017 so jo vložili proti takratnemu premierju Miru Cerarju, dve leti pozneje pa še proti nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu. Leta 1994 je stranka SLS vložila prvo ustavno obtožbo v zgodovini države, na tarči pa je bil prav tako Drnovšek. Leta 2021 pa so poslanci opozicijskih strank LMŠ, Levica, SAB in SD vložili ustavno obtožbo proti takratnemu premierju Janezu Janši.
Ker nobena od vloženih ustavnih obtožb ni imela zadostne podpore 46 glasov poslancev v državnem zboru, ustavno sodišče še nikoli v zgodovini države ni odločalo o ustavni obtožbi. Sedanja koalicija strank ima 43 glasov, če se jim pridruži še pet poslancev stranke Resnica, ki v državnem zboru glasujejo precej usklajeno s koalicijo, pa bi tokrat lahko bila ustavna obtožba potrjena z zadostno podporo.
