V članku novinarke Vide Božičko Štajnberger je bilo navedeno, da na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) že od leta 2017 opažajo, da populacija srnjadi v Sloveniji upada. Po mnenju ZGS so razlogi za to podnebne spremembe, vse večji vpliv plenilcev in bolezni.
Zanimivo je, da ZGS med razloge za upad števila srnjadi ne uvršča lova na ta čuteča živa bitja, ki ga izvajajo on sam in lovske družine. Lovci namreč v Sloveniji letno pobijejo okoli 30.000 teh živali. Verjetno je ravno srnjad največja žrtev lovskega pogroma, ki je za mnoge lovce celo ohranjanje narave. Žalostno je, da državna institucija, kar ZGS je, uničuje prostoživeče živali, ki so po slovenski ustavi naravno bogastvo, čeprav bi moral skrbeti za ohranjanje tega bogastva, in ne za uničevanje. Poleg tega da sam neposredno uničuje živali, ZGS tudi pripravlja lovske načrte, ki jih potem sprejme minister za kmetijstvo. Seveda lovski načrti, ki letno predvidevajo pomor okoli 30.000 srnjadi, skupno pa približno 100.000 prostoživečih nedolžnih čutečih živih bitij, niso v funkciji ohranjanja narave, temveč uničevanja. Kajti z uničevanjem dela celote se uničuje tudi celota.
Čudno je, zakaj v Sloveniji obstaja Zakon o ohranjanju narave, če država odreja pomor živali, torej uničevanje narave. Glede na navedeno je zanimiva izjava predstavnice ZGS Andreje Gregorič, da vseh vzrokov upadanja populacij ne pozna. Ali ni lov glavni vzrok upadanja številčnosti srnjadi?
V zvezi z divjim prašičem in nihanjem števila teh živali omenjena predstavnica ZGS pravi: "To je odvisno predvsem od vsakoletne razpoložljivosti hrane. (...) Ostali razlogi so še spremembe krajine na eni strani, zaraščanje kmetijskih površin na hribovitih območjih (...) na drugi strani pa intenziviranje kmetijstva (...)." Spet ni bil omenjen lov! Zakaj? Ker ima lov zelo velik vpliv na število divjih prašičev. V reviji Journal of Animal Ecology je bila objavljena študija o vplivu lova na divje svinje. Glavno spoznanje: intenziven lov vodi k občutno večjemu razmnoževanju pri divjih svinjah kot pa manj intenziven lov. Sicer pa so znanstveniki 22 let primerjali razmnoževanje divjih svinj na dveh območjih: na enem so na veliko lovili divje svinje, na drugem pa manj. Rezultat: kjer je več lova, je rodnost pri divjih svinjah bistveno višja kot na območjih, kjer se malo lovi, spolna zrelost divjih svinj je bila precej večja kot na območjih z malo lova, poleg tega pa je spolna zrelost nastopila prej. Torej: več ko je lova, več bo divjih prašičev. Če je divjih prašičev preveč, potem glavno odgovornost za to nosi država, ki odreja lov na te živali. Če je teh živali res preveč, bi bilo treba njihovo število uravnavati nenasilno, na primer s kontracepcijo. To je metoda, ki jo morajo poznati tudi pristojni. Predvsem pa bi morali opustiti lov. Če tega ne bi bilo, bi bilo teh živali manj in njihovo število bi se prej ali slej uravnotežilo z drugimi deli narave, kajti ta ima v sebi vse mehanizme, da ohranja naravno ravnovesje. Škoda, ki jo povzroča divji prašič, bi se na ta način seveda bistveno zmanjšala.
Predstavnica ZGS je omenjala tudi nutrije, ki se po njenem prepričanju kot invazivna vrsta spet intenzivneje širijo, letno pa lovci pobijejo okoli 1000 teh čutečih živih bitij. V lovskih načrtih ne obstaja limit, koliko teh živali lahko lovci letno pomorijo, kar pomeni, da lahko pobijejo vse nutrije. To pa je v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave, ki v 14. členu prepoveduje iztrebljenje živalske vrste in zniževanje števila živali posameznih populacij … tako, da je vrsta ogrožena. Ta zakon v omenjenem členu ne loči med domorodnimi in tujerodnimi vrstami, pa tudi o invazivnosti ne govori. To pomeni, da zaščito pred iztrebljenjem uživajo tudi tiste živalske vrste, ki jih nekateri imenujejo tujerodne invazivne vrste, torej tudi nutrije. Iztrebljanje teh živali bi bil napad na biotsko raznovrstnost, saj so tudi one del te raznovrstnosti, pomenil pa bi tudi poseg v naravno ravnovesje. Ali narava pozna domorodne ali tujerodne vrste? Seveda ne, ona ne dela razlike. Narava se spreminja in del sprememb so tudi "invazivne tujerodne" živalske vrste. Država in še marsikdo tega noče priznati in hoče uničiti marsikaj, kar je tuje.
Pa še nekaj: ali je mogoče primerjati "negativno" vlogo nutrije, o kateri je v članku govorila ga. Gregorič, z negativno in krvavo vlogo lova, kar podpira in sam izvaja ZGS? Vsekakor ne!
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
