Podražitev stanovanj, glasni sosedje ... porast oddajanja stanovanj prek spletnih platform, kot je Airbnb, je ob neposrednih zaslužkih najemodajalcem drugim prinesel tudi takšne in drugačne posledice. A trg še naprej cveti. "V zadnjih letih je povpraševanje po kratkotrajnih najemih stanovanj poraslo tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Ta segment nastanitvene ponudbe na številnih območjih pomembno dopolnjuje turistično infrastrukturo, zlasti tam, kjer klasičnih nastanitvenih kapacitet primanjkuje ali kjer turisti iščejo drugačne oblike bivanja. Digitalne platforme obenem omogočajo večjo prepoznavnost manjših krajev in destinacij, kar prispeva k razpršitvi turističnih tokov," pozitivno stran platform poudarjajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
A številni prebivalci se pritožujejo, glas enega od državljanov pa je romal tudi med pobude vladi. Gre za relativno radikalno stališče, naj se platforme, kot je Airbnb kar prepove ali kako drugače strogo omeji, turistom pa naj se dovoli bivanje v za izključno ta namen registriranih objektih, kot so hoteli, moteli, penzioni ... Na ministrstvu se, kot pravijo, zavedajo, "da se na posameznih območjih pojavljajo izzivi, povezani z obremenitvijo prostora, vplivom na dolgoročni najem stanovanj ter nelojalno konkurenco."
Od letos imajo sosedje glavno besedo
Prav zato, poudarjajo, nov zakon o gostinstvu, ki je v uporabi od 1. januarja letos, uvaja več pomembnih mehanizmov za zagotovitev zakonitega, preglednega in nadzorovanega oddajanja. In kaj je torej novega? "Za oddajanje stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi je tako potrebno pridobiti več kot tri četrtine soglasja etažnih lastnikov ter soglasje vseh mejašev. Uvedena je obveznost označitve nastanitve z nalepko na vhodnih vratih v stanovanje v dvostanovanjskih, tri- in večstanovanjskih stavbah, kar omogoča jasen nadzor nad legalnostjo oddajanja. Vsak ponudnik mora pridobiti identifikacijsko številko nastanitvenega obrata in se vpisati v register nastanitvenih obratov, pri čemer mora biti ta številka navedena pri oglaševanju in sklepanju pogodb na daljavo. Podatki iz registra so neposredno dostopni pristojnim inšpekcijskim organom, kar omogoča učinkovitejši nadzor in zmanjšuje možnosti za delo na črno," navajajo na ministrstvu.
Od naslednjega leta se bo vprašalo tudi občine
A tu se ukrepi še ne končajo. Dodatno bi se znali zaostriti z letom 2027, saj odtlej zakon predvideva tudi možnost uvedbe časovnih omeijtev oddajanja, sicer za občine, kjer bo ugotovljeno visoko tveganje negativnih vplivov kratkotrajnega najema. "Občine bodo lahko določile, koliko dni na leto bo oddajanje dovoljeno ob upoštevanju zakonsko določenih okvirov, pri čemer bodo lahko upoštevale posebnosti posameznih delov svojega območja, kar omogoča prilagojene in sorazmerne rešitve," navajajo na ministrstvu.
Tudi kratkotrajnemu oddajanju na črno naj bi že odklenkalo, saj so digitalne platforme dolžne davčnim organom držav članic EU poročati o prihodkih ponudnikov, ki oddajajo nepremičnine prek teh platform, zato Slovenija te podatke že prejema in jih uporablja za davčne namene.
Ukinitev? Ne! Ponekod je Airbnb "nujen"
"Glede na navedeno menimo, da popolna prepoved platform, kot je Airbnb, ni sorazmeren ukrep, saj bi posegla tudi v zakonite in urejene oblike oddajanja ter v turistično ponudbo, ki je na številnih območjih nujna za razvoj lokalnega gospodarstva. Nova zakonodaja pa že uvaja ciljno usmerjene in učinkovite mehanizme, ki bodo omogočili boljši nadzor, zmanjšanje sive ekonomije, zaščito lokalnih skupnosti ter hkrati ohranitev raznolike in konkurenčne turistične ponudbe," zaključujejo na ministrstvu.
