Rozmari Petek
"Savinjska, še posebej Zgornja Savinjska dolina je bila v katastrofalnih poplavah najbolj prizadeta," je uvodoma ob obisku vlade na terenu dejal premier Robert Golob in takoj zatem spomnil, da je vlada takrat ukrepala odločno in hitro. Prvič v zgodovini države se je zgodilo, da so tako lastniki poškodovanih stanovanj kot podjetja prejeli predplačila za obnovo. Več kot 7350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijona evrov za obnovo domov. Ljudje so prejeli 65 milijonov evrov izrednih denarnih pomoči, gospodarstvo več kot 142 milijonov evrov pomoči, so zapisali v spremljajočem sporočilu za javnost. "Ogledal sem si nekatere lokacije, kjer objekti niso več primerni za bivanje, objekte, ki so v rušenju, predvsem pa objekte, ki so v gradnji, oziroma kjer so družine že vseljene v nove objekte. Moram reči, da ti v takih primerih res zaigra srce, ko vidiš, da lahko konkretnim ljudem pomagaš, da si po tej katastrofi ustvarijo res pravi novi dom, v katerem jih ni več strah, kdaj bo počilo, kdaj bo zagrmelo."
Od 350 družin jih pogovore o rešitvah zavrača med 20 in 30
A takšnih družin v dolini še ni prav veliko. "Vsaka družina ima svojo zgodbo. Ko sem se danes pogovarjal s preseljenimi, se je pokazalo, da je bilo najpomembnejše zagotoviti zemljišče, pri tem je bil marsikdo odvisen od dobrih sosedov. Država je spremenila zakonodajo, da smo kmetijska zemljišča, ki se sicer ne smejo namenjati za stanovanjsko gradnjo, izjemoma lahko uporabljali za to. Tisti, ki so dobili zemljišče, so večinoma že preseljeni, velika večina jih je danes v fazi, ko ima podpisano pogodbo z državo in ima sredstva na računu in so v postopku gradnje. Obstaja pa še manjši del ljudi, nekateri od njih tudi zavračajo pogovore, zato bodo ti verjetno zadnji na vrsti. Ne po naši izbiri, po lastni izbiri. Od 350 družin je takšnih, ki rešitev zavračajo, med 20 in 30," je na pomisleke odvrnil premier.
Razmeroma hitro bo do rešitev prišlo tudi podjetje BSH – lokacijo na drugi strani ceste, kamor bi preselili del proizvodnje, bodo reševali v sklopu Občinskega podrobnega prostorskega načrta. "S tem se ohranja delovna mesta tu, v občini Nazarje," je izpostavil Golob. Med obiskom so nanizali tudi nekaj "vodnih" številk. Za intervencije in izredne ukrepe na vodotokih so namenili 172 milijonov evrov, od tega samo za območje Savinje več kot 52 milijonov. Lani in v prvi polovici letošnjega leta so v vodotoke vložili 300 milijonov evrov, več kot 100 tisoč ljudi bo poplavno manj ogroženih. V sklopu petletne sanacije je za vodotoke namenjenih 1,3 milijarde evrov.
Črno zlato kot zlato padalo za Šaleško
O milijardi je govora tudi v predlogu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Natančneje, zanj je do leta 2045 predvidenih več kot 1,1 milijarde evrov, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Vlada je na terenski seji obravnavala predlog zakona, popoldne pa se je o njem pogovarjala tudi z vodstvom Premogovnika Velenje in njegovimi zaposlenimi. "Danes smo imeli izredno ploden sestanek s predsednikom vlade in njegovo ministrsko ekipo. Res smo prepričani, da bodo tako zakon, ki bo sprejet, kot tudi vsi ostali ukrepi poskrbeli za to, da bo v Šaleški dolini prehod pravičen. Da zaradi tega, ker opuščamo proizvodnjo premoga, nihče ne bo izgubil službe in da zaradi tega nihče v prihodnosti ne bo oškodovan. Prav tako smo prepričani, da bosta vlada in politika poskrbeli tudi za to, da naši otroci, ki prihajajo za nami, ne bodo ostali brez delovnih mest, da bodo imeli kvalitetna delovna mesta in da bo to zagotovljeno skozi prestrukturiranje," je po sestanku dejal generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob tem ponovno spomnil, da bodo v Premogovniku imeli težave ne z odpuščanjem, temveč z iskanjem delavcev, saj bodo zapiralna dela sledila naravnemu odlivu delavcev, ob tem bodo podobno, kot so naredili v Zasavju, pripravili ugodnosti, kot so predčasno upokojevanje in odškodnine.
Energetski ali rudarski dopust?
Prav na tej točki pa se sindikati ne strinjajo z napisanimi predlogi. Konkretno z obdobjem predčasnega upokojevanja. "V tujini so to reševali različno, z energetskim dopustom, rudarskim dopustom. Pri nas ponujajo odpravnine, kar se sicer sliši fino, a ko država od bruto zneska pobere davek, ostane bore malo. Daj mi delo ali pa me daj v penzijo!" je mnenja sodelavcev strnil prvi sindikalist Simon Lamot, ki ga moti tudi možnost odprodaje družbe HTZ, v kateri so zaposleni pretežno invalidi. "To v nobenem primeru ne gre s filozofijo pravičnega prehoda, pa z nekim socialnim čutom. Mislim, da ne poznajo teh izjem in da bo, ko bomo sedeli skupaj z odgovornimi na ministrstvu za delo, ki sprejemajo odločitve, lažje sprejeti nek kompromisni predlog," je dodal Lamot.
"Razumeli smo določene predloge in opozorila delavcev, ki bi želeli, da so še bolj na varnem. Za vsak slučaj. Temu rečejo zlato padalo. Ker kaj pa če proizvodnja v TEŠ-u ne bo delala do leta 2033? Ampak mislim, da smo tudi te primere ustrezno naslovili," je dodal Novak. Časa za pogajanja je še kar nekaj. Predlog zakona mora pregledati mednarodna revizijska hiša, ta pa niti še ni izbrana, saj je razpis izšel na dan obiska vlade. "Računamo, da bo recenzija, ko bomo izbrali izvajalca, končana v dobrih treh mesecih," predvideva Novak, ki upa, da bo vlada predlog zakona potrdila še ta mesec, ga poslala v državni zbor, do konca leta pa naj bi bil zakon sprejet. "Zagotovo pa bo sprejet vsaj v tem mandatu," je še zagotovil "rudarski" minister.
Blok 6 po pol leta znova obratuje
Državna toplarna Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je v začetku tedna po polletnem premoru znova zagnala blok 6. V času ugodnih cen električne energije na trgu je zanjo bolj smotrno, da miruje, saj lahko njena lastna cena proizvodnje preseže tržno. A to, da ne posluje, si lahko "privošči" šele letos, ko po zaslugi zakona ministra Bojana Kumra, ki financira delovanje TEŠ in Premogovnika Velenje, ni več del HSE. "Blok 6 je bil zaustavljen v mesecu aprilu, predvsem zaradi ugodnih vremenskih razmer in zmanjšane porabe po toploti. Dober teden po zaustaviti pa se je pričel tudi planirani remont bloka 6. V času poletja je bila elektrarna priklopljena za obdobje dveh dni zaradi garancijskih meritev remontne menjave rotorja generatorja (zahteva General Electric), so pojasnili v TEŠ. Kot razlog, da ne obratuje, so navedli, da je za potrebe komunalnega podjetja oziroma ogrevanja Šaleške doline zadostovala toplota plinskih turbin."
