Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, je dogodek Zveze društev diabetikov izpostavil pomen psihološke podpore pri soočanju z boleznijo in življenju z njo.
Sladkorna bolezen ni zgolj povišan krvni sladkor, temveč kronična bolezen, ki zahteva stalno spremljanje in prilagajanje vsakdanjega življenja. S tem pa prinaša tudi psihološka bremena, ki pogosto ostajajo neizrečena. O svojih izkušnjah je spregovorila Lana Matjašič Filipič, trenerka in podjetnica, ki s sladkorno boleznijo živi že 27 let. "Na sladkorno bolezen pomislimo vsakih 20 sekund, z njo živimo 24 ur na dan in vse dni v letu. Zbolela sem kot devetletna deklica, ko bolezen še ni bila tako poznana. Takrat me je skrbelo le, ali bom preživela. Večje težave pa so prišle v srednji šoli in v času študija, ko želiš biti kot vsi drugi in ne izstopati."
Lana priznava, da so prav ta leta prinesla največ notranjih bojev. "Zaradi nihanj sem se vrtela v začaranem krogu med prekomerno telesno težo, športanjem in slabo samopodobo. Imela sem občutek, da bolezen obvladuje mene. A se da, pomagali so mi vztrajnost, izobraževanje o prehrani in športu ter zavedanje, da je vodenje sladkorne bolezni življenjski proces. Pomaga mi, da merjenje sladkorja in injiciranje inzulina ne jemljem osebno, temveč kot del vsakdana. Med nami, ljudmi, ki živimo s sladkorno boleznijo, obstaja razumevanje brez besed, ki ti daje moč, da gremo naprej z upanjem, da je čedalje bolje in lažje, ter s srcem, ki nikoli ne obupa."
Psiholško breme
"Psihološko breme kronične bolezni pomeni vse stiske in neprijetna doživljanja v povezavi z boleznijo," je poudarila dr. Simona Klemenčič, klinična psihologinja iz Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana. Lahko so povezana z dejstvom, da telo ne deluje povsem brezhibno, kar povzroča občutke žalosti, jeze ali obupa. Sladkorna bolezen od posameznika zahteva tudi veliko lastne angažiranosti in vsakodnevnega sodelovanja, kar pa je lahko za nekatere zelo naporno in obremenjujoče. Kadar jim dobro vodenje bolezni ne uspe povsem, se velikokrat počutijo krive, da niso zadovoljili lastnih ali zdravnikovih pričakovanj, in se sramujejo svojih zdrsov. Okrepi se tudi strah pred tem, da bi se pojavili dolgoročni zapleti.
Po njenih besedah je ključno, da družba prepozna, da to ni znak šibkosti. "Če te težave niso pravočasno prepoznane, se lahko razvijejo v hujše oblike, kot so depresija, anksioznost ali motnje hranjenja. Pomembno je, da osebe s sladkorno boleznijo spregovorijo o svojih stiskah:s svojimi bližnjimi, zdravniki ali strokovnjaki in da jih okolica spoštuje."
Tega bremena vsi ne zmorejo
V zadnjih dveh desetletjih smo priča neslutenemu napredku pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo. Tehnični pripomočki s senzorji za kontinuirano merjenje sladkorja v krvi in inzulinske črpalke so dramatično izboljšali zdravljenje in življenje oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Razvoj zdravil, ki zmanjšujejo zaplete ne samo prek delovanja na sladkor v krvi, je pomembno izboljšal tveganje obolevnosti in podatke o smrtnosti oseb s sladkorno boleznijo tipa 2.
Da se psihološkega bremena dobro zavedajo tudi v zdravstvenih ustanovah, potrjuje Urška Kšela, specialistka internistka diabetologinja in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor. Kot pravi, tega bremena vsi ljudje ne zmorejo. "Pomembno je prepoznati, da vse omenjene stiske in doživljanja niso simptom šibkosti, temveč odgovor na zahtevno situacijo. Njihova prepoznava in pogovor o njih pa prvi korak k razbremenitvi in k iskanju rešitev. Pri nas na pediatrični kliniki so vsi člani tima okrepljeni s temi znanji, da lahko prepoznajo posameznike s takšnimi težavami in jih podprejo ter po potrebi usmerijo na dodatno strokovno pomoč."
Ob tem opozarja, da v sistemu še vedno primanjkuje kliničnih psihologov. "Ko ugotovimo, da ima bolnik težave, ki ovirajo uspešno zdravljenje, ga pogosto nimamo kam napotiti. Glavno vlogo pri psihološki oskrbi pa imajo klinični psihologi, ki jih na žalost večina diabetoloških timov v Sloveniji še nima. Pred nami je obdobje, v katerem bomo morali svoja vedenja, usmeritve in izboljšave na področju psihičnega zdravja vpeljati v vsakdanje klinično delo."
V nastajanju smernice o negativnem stresu pri sladkorni bolezni
Da se tudi na evropski ravni krepi zavedanje o pomenu duševnega zdravja pri sladkorni bolezni, je poudarila Karin Kanc, specialistka internistka diabetologinja in mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka iz zasebne diabetološke ambulante jazindiabetes. Prelomno je, da se je Evropsko združenje za raziskave sladkorne bolezni (EASD) odločilo za oblikovanje smernic o negativnem stresu pri sladkorni bolezni. Kanc je tudi je članica posebne skupine EASD, ki smernice pripravlja. "Pripravljamo prve smernice za obravnavo negativnega stresa pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2. Dokument je trenutno v fazi usklajevanja, saj smo ga dali v javno obravnavo. Gre za prelomni korak, saj so to prve samostojne smernice, ki se izrecno posvečajo psihološki obravnavi bolnikov. Pri pripravi sta sodelovala tudi dva posameznika s sladkorno boleznijo, kar bo postalo standard pri prihodnjih dokumentih."
Predsednica Društva diabetikov Ljubljana Karmen Maričič je poudarila, da je marsikdo na začetku, ob diagnozi, resnično zaskrbljen in ne ve, kako zaživeti s sladkorno boleznijo. "Največ vprašanj dobimo o prehrani in gibanju. Ljudi povabimo na mesečna predavanja, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana. Spodbujamo jih, da se včlanijo v društvo, skupaj si izmenjujemo izkušnje in si stojimo ob strani. Tako je vse veliko lažje."
Spremeniti se bo moral pristop k psihološki podpori
Prioritete mednarodne zveze za diabetes za Evropo (IDF Europe) vsekakor posredno vplivajo tudi na psihološko breme oseb s sladkorno boleznijo. IDF podpira vsa strokovna prizadevanja za uveljavitev zdravljenj in oskrbe, ki bi celo lahko preprečila, da bi se psihološko breme, ki navadno nastane ob diagnozi in v času življenja s sladkorno boleznijo, sploh pojavilo. "Zdaj je 'ozdravitev' sladkorne bolezni tipa 2 realna možnost, če bi seveda zdravnik lahko pravočasno predpisal ustrezna zdravila. To bi brez dvoma imelo neposredni učinek na negativni stres, ki ga prinaša sladkorna bolezen. Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa je velika stvar presejalno testiranje in možnost terapevtskega ukrepanja v predklinični fazi bolezni (stadij 2). Oboje je tudi prioriteta IDF Europe, katere članica je tudi SLODA," je povedal prof. dr. Tadej Battelino, predsednik IDF Europe, specialist pediater endokrinolog ter predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kot je še dejal, so nove generacije oseb s sladkorno boleznijo res drugačne, zato se bo moral spremeniti tudi pristop k psihološki podpori, k čemur lahko zelo pripomorejo nove tehnologije s podporo umetne inteligence.
