
Pred parlamentarnimi volitvami smo predsedniku vlade ter ministricam in ministrom aktualne vlade zastavili vprašanja o tem, kako si bodo zapomnili svoj mandat.
Kaj bi označili za največji uspeh vašega mandata?
"Ponosen sem, da smo v tem mandatu na ministrstvu za javno upravo izpeljali res veliko dobrih ukrepov, tudi sistemskih, ki terjajo iskanje širokega konsenza. Vse to bo pomembno prispevalo h kakovosti, razvoju in modernizaciji javne uprave. Omogočilo bo zagotavljanje še bolj kakovostnih javnih storitev za prebivalke in prebivalce Slovenije. Prvi rezultati ukrepov se že kažejo v praksi. Veseli me, da nam je uspelo spremeniti oziroma izpeljati prenovo zakona o splošnem upravnem postopku in izpeljati sistemske spremembe plačnega sistema, kar sem izpostavil kot ključna cilja pred nastopom mojega mandata na matičnem odboru državnega zbora.
Ministrstvo pokriva izjemno raznovrstne vsebine in na vseh področjih smo bili izjemno aktivni, zato bi lahko naštel več strani dosežkov. A če se moram omejiti le na nekatere, bi izpostavil naslednje: sprejetje novele zakona o splošnem upravnem postopku, ki prinaša koristi tako prebivalcem kot poslovnemu okolju in bo omogočila učinkovitejše vodenje upravnih postopkov, hitrejšo pot od začetka postopka do izdaje odločbe, optimiziranje in administrativno razbremenitev postopkov. Ukrepe za izboljšanje položaja javnih uslužbencev: plačna reforma, ki je rezultat intenzivnih pogajanj in širokega konsenza s sindikati javnega sektorja in s katero po 16 letih uvajamo ustreznejša plačna razmerja med različnimi delovnimi mesti in poklici ter možnost nagrajevanja uspešnih zaposlenih (variabilni del), ter možnost privabljanja novih kadrov in strokovnjakov, ki jih v javnem sektorju danes primanjkuje. Sistemske spremembe na področju uslužbenskega sistema (nov Zakon o javnih uslužbencih – ZJU-1), vključno z ustanovitvijo Centra za kadre. Spremembe ZJU-1 so bile dosežene po več kot dvajsetih letih, usmerjene pa so predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi. Ob tem moram omeniti tudi končno ureditev položaja funkcionarjev - po več kot treh desetletjih so zdaj končno sistemsko urejeni pogoji za opravljanje funkcije ter pravice in obveznosti funkcionarjev in funkcionark. Velja pa tako za državne organe kot občine, za poklicne in nepoklicne funkcionarje, med opravljanjem mandata in po njem. Bistveno smo izboljšali delovne pogoje za zaposlene na upravnih enotah in nadgradili, optimizirali ter informatizirali delovne procese, kar vpliva na pohitritev postopkov oz. hitrejše reševanje upravnih zadev, saj se zavedamo, da je dober javni servis ključen za razvoj družbe in kakovost življenja ljudi. Nenazadnje pa moram omeniti tudi občine. Smo prva vlada, ki ji je uspelo dogovoriti višino povprečnine za vsako leto svojega mandata, poleg tega pa smo z novelama zakona o financiranju občin (ZFO-1E) in zakona o lokalni samoupravi okrepili finančno stabilnosti in avtonomnost občin, pa tudi dodatno uredili sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji."
Kaj najbolj obžalujete?
"Pri spremembah je pomembno vnaprej dogovoriti nabor merljivih kazalnikov, saj to na koncu da sliko, kakšne koristi te spremembe prinašajo predvsem uporabnikom storitev. Včasih to spregledamo oziroma temu ne dajemo potrebnega pomena. Z merjenjem čakalnih dob, s številom korakov v postopku, deležem zadev rešenih v roku in z ugotavljanjem zadovoljstva strank lahko odkrivamo ozka grla v sistemu. Če vzroke za ozka grla odpravljamo na podlagi objektivnih podatkov, to zagotovo vodi v izboljšanje dela na okencih, manj nepotrebnih prilog, manj ponavljanja istih podatkov in bolj predvidljiv postopek za državljane."
Na kaj ste najbolj ponosni?
"Na produktivno in učinkovito delo s sodelavci, pa tudi na konstruktiven dialog in sodelovanje s sindikati, občinami, nevladnimi organizacijami ter drugimi javnostmi. Skupaj smo naredili številne premike na področju razvoja moderne javne uprave ter udejanjili pomembne cilje na področju dostopnosti in kakovosti javnih storitev."
Kaj bi naredili drugače?
"Pri uvajanju sprememb, ko jih ne pripravljamo zaradi izrednih situacij, je pomembno, da so že v fazi snovanja vključeni vsi ključni deležniki. Tak način izboljšuje odziv na spremembe. Spremembe najlažje dosežejo namen, ko imajo deležniki jasno sliko, kaj in zakaj se nekaj spreminja, kaj to pomeni za njihov vsakdan in kje dobijo podporo."
Koliko ur večinoma traja vaš delovni dan?
"Delovnik praviloma presega osem ur in je odvisen od sej, usklajevanj, terenskih aktivnosti ter dogodkov. Seveda mora po opravljenih delovnih aktivnostih slediti tudi počitek, saj je tudi to za našo dolgoročno učinkovitost nujno."

Kako bi ocenili svoje delo v vlogi ministra?
"Sam ocenjujem, da smo z ekipo izvedli več pomembnih sprememb in postavili podlage, katerih učinki se pri sistemskih reformah v polnosti pokažejo z zamikom. Na opravljeno delo smo lahko upravičeno ponosni, vendar pa končno oceno daje javnost, uporabniki in uporabnice storitev ter volivci in volivke."
V katerem delu se je vaše zasebno življenje najbolj spremenilo?
"Najbolj se je spremenila razpoložljivost časa in predvidljivost urnika, saj je več obveznosti tudi zvečer in ob koncih tedna. Poleg tega funkcija prinese večjo izpostavljenost, kar zahteva več premišljenosti tudi v zasebnem času."
Bi se še enkrat odločili za položaj ministra?
"Odgovorno je, da dam na razpolago svoje znanje in izkušnje tam, kjer lahko prispevam k izvedbi potrebnih sprememb. V kakšni vlogi je to, je odvisno od vsakokratnih okoliščin in tega, ali lahko moje znanje in izkušnje dajo funkciji dodano vrednost."
Na kakšen način se je spremenila vaša prepoznavnost v javnosti?
"Zagotovo ministrovanje vpliva na prepoznavnost, saj s funkcijo postaneš javna oseba in se udeležuješ mnogih sestankov in dogodkov, na katere si povabljen, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Kot predstojnik pa vodim državni organ s preko 330 zaposlenimi."
Ste doživljali kakšne grožnje?
"Groženj nisem prejel. Lahko pa v nekaterih primerih zaznaš poskuse vplivanja, kar je pri javnih funkcijah običajno, zato je pomembno dosledno profesionalno ravnanje in ravnanje v skladu s pravili."
Bi morali imeti ministri višje plače?
"Ključno je, da so plačna razmerja v javnem sektorju urejena pregledno, primerljivo in predvidljivo. Plačna reforma je postavila okvir tudi za funkcionarske plače in uredila primernejša plačna razmerja med javnimi uslužbenci, direktorji in funkcionarji.
Ker se ob takšnih spremembah radi pojavljajo najrazličnejši očitki, pa smo se odločili, da bodo povišanj poslanci in ministri deležni šele v naslednjem sklicu državnega zbora."
Asja Lednik Štrukelj









