Pobudo za zakonodajni referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so pod referendumsko zahtevo zbrali 44.619 podpisov volivk in volivcev in jo v torek vložili v parlamentaarno proceduro.
Ob tem je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A, tako Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji".
Kot izhaja iz gradiva za sejo odbora DZ, bo referendum v nedeljo, 11. oktobra. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa bi z odlokom določili 1. september.
Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?".
Sejo kolegija predsednika DZ je sicer vodil podpredsednik Danijel Krivec iz SDS.
