Gripa je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi gripe in se pojavlja predvsem pozimi. Nevarna je zlasti za kronične bolnike, starejše odrasle, majhne otroke, nosečnice in osebe z izjemno povečano telesno težo, saj je lahko pri njih potek težji, možnih je več zapletov, denimo pljučnica, višja je tudi smrtnost. Po svetu za sezonsko gripo vsako leto zboli približno milijarda ljudi, pri treh do petih milijonih obolelih ima bolezen težek potek, do 650.000 jih umre zaradi zapletov na dihalih. V Sloveniji vsako leto zaradi gripe zboli od pet do deset odstotkov ljudi, torej do 200.000 prebivalcev.
Običajni simptomi in možni zapleti
Običajni simptomi gripe so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Pri zdravih odraslih in večjih otrocih ter mladostnikih bolezen navadno poteka v blažji obliki. Pri nosečnicah, majhnih otrocih, starejših odraslih, ljudeh z izjemno povečano telesno težo in kroničnih bolnikih pa se lahko pojavijo zapleti. Med najpogostejšimi so bakterijska pljučnica, bronhitis, vnetje sinusov, vnetje srednjega ušesa in poslabšanje kronične bolezni. Pri teh skupinah ljudi obstaja večje tveganje, da bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje, prav tako je pri njih višja smrtnost zaradi gripe.
Kako se virusi prenašajo
Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki jih oboleli izloča s kihanjem, kašljanjem ali glasnim govorjenjem. Do okužbe lahko pride tudi ob stiku s površinami, kontaminiranimi s kapljicami. Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do pojava bolezni, znaša približno 1-3 dni. Bolniki, ki prebolevajo gripo, so najbolj kužni prve tri dni bolezni, nekateri so lahko kužni že dan pred pojavom znakov bolezni, pa tudi od pet do sedem dni po začetku prebolevanja gripe. Pri nekaterih, zlasti pri otrocih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom, pa lahko kužnost traja še dlje. V obdobjih najvišje pojavnosti bolezni so lahko preobremenjene tudi ambulante in bolnišnice.
Potek bolezni in zdravljenje
Če zbolimo za gripo, je najbolj pomembno lajšanje težav. Ob povišani telesni temperaturi nad 38 °C jemljemo zdravila, ki znižajo telesno temperaturo. Za otroke je primeren paracetamol, odrasli pa lahko vzamejo paracetamol ali aspirin.
Za odmašitev nosu je priporočljiva uporaba kapljic ali razpršil za nos, ki izboljšajo prehodnost dihalnih poti in olajšajo dihanje. Poskrbeti moramo za zadosten vnos tekočine, saj zaradi povišane temperature izgubljamo več tekočine kot običajno, to pa lahko povzroči izsušitev in slabše počutje. Dokler traja vročina, moramo počivati in se izogibati telesnim naporom.
Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Običajno jih predpišejo bolnikom, ki se zaradi težjega poteka bolezni zdravijo v bolnišnici. Ta zdravila so različno učinkovita, sicer pa nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik predpiše prvi ali drugi dan bolezni. Antibiotiki pri zdravljenju gripe niso učinkoviti, razen če se pojavijo bakterijski zapleti. Nepotrebna uporaba antibiotikov je lahko celo škodljiva.
Pri starejših osebah s kroničnimi boleznimi in pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko gripa poteka težje. Če se stanje po nekaj dneh ne izboljša, predvsem če vztraja visoka telesna temperatura in se kašelj stopnjuje ter postaja gnojav, lahko to kaže na zaplet z bakterijsko pljučnico. V takem primeru je nujen zdravniški pregled.
Enako velja za majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen ali kaže znake dehidracije, je potreben čimprejšnji pregled v ambulanti.
Kako se zaščitimo pred okužbo
Najpomembnejša zaščita pred gripo in njenimi zapleti je vsakoletno cepljenje, ker preprečuje okužbo, predvsem pa učinkovito ščiti pred težjim potekom bolezni. Priporočljivo je za vse prebivalce, starejše od šest mesecev, še posebej za ranljive skupine, pri katerih je potek gripe lahko hujši. Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, zaščita po cepljenju pa sčasoma upade, je cepljenje proti gripi potrebno vsako leto. Najbolje ga je opraviti v jesenskem času, še pred začetkom sezone gripe. Cepljenje je varno in učinkovito prepreči zlasti zaplete zaradi gripe.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali lahko okužbo prenesejo na druge. To še posebej velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene v drugih nujnih službah.
Če zbolimo za gripo ali zboli kdo od bližnjih, je zelo pomembna ustrezna higiena. Roke si večkrat na dan temeljito umijemo, še posebej po stiku z izločki dihal. Kašljamo v rokav, uporabljene robčke pa sproti zavržemo. Uporabljamo svoje kozarce in jedilni pribor. Priporočljivi so tudi redno zračenje prostorov ter čiščenje in razkuževanje površin.
