Ali lahko ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) poskrbi za - digitalno preobrazbo operacijskih sistemov programske opreme v javnem sektorju? Z drugimi besedami - ali bi bilo treba operacijski sistem Microsoft Windows, daleč najbolj pogosto rešitev tudi v vaših domačih računalnikih, zamenjati z odprtokodnimi sistemi? Relativno drage, licenčne Microsoftove programe se namreč da zamenjati z brezplačnimi, odprtokodnimi: Windows z Linuxom ali Ubuntujem, Office z LibreOffice, Outlook s Thunderbirdom ...
Ideja za ministrstvo za digitalno preobrazbo ni nova, še več, z njo se je že tudi dodobra ukvarjalo in jo preučevalo. Denimo julija 2025 je objavilo dopolnjene smernice MDP za razvoj informacijskih rešitev, v katerih je med drugim izpostavljeno načelo "praviloma ponovno uporabljivo," ki še posebej poudarja izbiro odprtih standardov. Trenutno si MDP prizadeva predvsem za povečanje deleža - trenutni je okrog 15 % - odprtokodnih rešitev za uporabnike centraliziranih državnih organov, je pa v tem trenutku v javni upravi zanemarljivo majhen delež odprtokodnih operacijskih sistemov.
5,8 % računalnikov starih 8 ali več let
Zakaj? MDP je identificiralo več težav. Prvič, majhna kritična masa strokovnjakov na področju Linuxa, ki jih lahko zagotovijo podjetja na trgu. Drugič, po mnenju ministrstva je z odprtokodnimi sistemi težko zagotoviti vsaj primerljivo raven storitev. Tretjič, čeprav je navidezna "brezplačnost" odprtkodnih storitev privlačna, bi zagotavljanje podpore uporabnikom zahtevalo dodatna izobraževanja informatikov, pri čemer nekatere obstoječe rešitve menda niso nadomestljive. Četrtič, potrebno bi bilo tudi dodatno izobraževanje in navajanje uporabnikov na novo okolje, ki ga niso vešči, zato je za pričakovati precejšen odpor in veliko resursov za zagotavljanje prehoda ... Petič, zagotoviti bi bilo treba kompatibilnost z obstoječimi programskimi rešitvami. Za piko na i pa bi seveda sprememba morala biti sprejeta znotraj družbenega konsenza, ki ga podpirajo vsakokratni politični odločevalci.
Seveda pa tudi vztrajanje na denimo obstoječih rešitvah prinaša določena tveganja. Microsoft je denimo prenehal zagotavljati varnostne popravke za operacijski sistem Windows 10. No, mogoče je plačljivo podaljšanje podpore za eno leto. Na MDP, kot pravijo, se za slednje niso odločili, temveč so večino računalnikov že uspešno nadgradili na Windovs 11: "Tej nadgradnji ne ustreza samo 5,8% računalnikov, pri čemer gre poudariti, da gre v tem primeru za računalnike, ki so stari 8 ali več let in bi jih bilo potrebno zamenjati, tudi če ne bi bila zahtevana nadgradnja na Windows 11."
Stane vzdrževanje, stane menjava. Kaj zdaj?
Je pa res, da javni sektor je oziroma še bo v pretežni meri prešel na programe s spletnim dostopom (kot je denimo informacijski sistem Krpan), tako da tudi lokalno nameščena specialna programska oprema ne bo več pogoj za operacijski sistem Windows. Da je prehod sektorsko specifičnih aplikacij na obliko spletnega odjemalca res minimalen pogoj v smeri tehnološke neodvisnosti od operacijskega sistema, pritrjuje tudi MDP, a dodaja, da ni edini pogoj: "Upoštevati je treba, da je potrebno zagotoviti tudi delovanje vse vzporedne infrastrukture, kot so npr. periferne naprave (tiskalniki, skenerji, podpisne tablice, čitalci prstnih odtisov, podpisne komponenete...)."
MDP tudi opozarja, da je trenutno v obtoku izjemno veliko raznorodne in tudi stare tovrstne opreme, ki bi jo bilo potrebno mestoma zamenjati ali poiskati potrebne tehnološke rešitve, kar predstavlja tudi svojevrsten strošek, ki ni zanemarljiv in ga v tem trenutku niti niso sposobni oceniti - tudi zaradi pomanjkanja tovrstnih specialistov, ki bi lahko opravili takšne ocene. "Poleg tega v tem trenutku odprtokodne rešitve, kot so npr. LibreOffice, še ne zagotavljajo primerljivih funkcionalnosti in bi uporaba za večino uporabnikov pomenila nazadovanja z vidika uporabniške izkušnje in že uporabljenih funkcionalnosti," zaključuje MDP.
Skratka; od ministrstva za digitalno preobrazbo vsaj za zdaj še ne gre pričakovati - digitalne preobrazbe.
