Uroš Esih
Med parlamentarci ni nobenega, ki ne bi delavcem privoščil višjih minimalnih plač. Kot se je izkazalo v razpravi na izredni seji državnega zbora večina poslanskih skupin podpira predlog novele zakona o minimalni plači. Novelo podpira celoten koalicijski peterček, iz opozicije pa se mu poleg predlagateljice Levice napoveduje tudi podpora SNS.
Mesec: NSi so program napisali delodajalci
Razprava o minimalni plači je še enkrat več pokazala, da sta Levica in Nova Slovenija najbolj antagonistični stranki v politično-ekonomskem pogledu v državnem zboru. Nova Slovenija se zavzema za dvig plač iz vidika interesov delodajalskih združenj, Levica iz vidika najslabše plačanih delavcev. Pred dnevi so v Novi Sloveniji predlagali dvig splošne dohodninske olajšave, ki bi vsem dohodninskim zavezancem, ne le tistim z najnižjimi dohodki, prinesel dvig neto plače za neto 390 evrov na letni ravni. Predlog so koalicijske stranke in Levica zavrnili. "Po ukinitvi obveznega članstva v gospodarski in obrtni zbornic je 83-odstotkov lastnikov podjetij odgovorilo, da se ne bi včlanili v nobeno od zbornic," je izpostavil Luka Mesec in oddal, da so 'okleščene' zbornice danes najbolj agresivno proti socialni državi, proti davkom in proti zvišanju plač. "Njihov program je v bistvu to, kar NSi govori, saj so jim ga napisali," je še dodal Mesec.
Kaj predlaga Levica
Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov. Med vladnimi strankami in Levico ostaja odprto vprašanje formule in datuma izločitve dodatkov iz minimalne plače, kar bodo usklajevali v nadaljnjem postopku v državnem zboru.
